PO JAKOBOVI POTI IZ PODRAGE V NAŠ TRST, 19.10.2025

 Že drugič so Tekači Vipavske doline z velešampionko na čelu, Lucijo Krkoč, ki je teden prej ob italijanksem jezeru Lago di Ledro in hribih okoli njega dosegla  vsega spoštovanja vreden rezultat, ko je med vso svetovno elito v finalu gorskih tekov dosegla kot povabljenka super odlično četrto mesto ( prvo v kategoriji Open), organizirali tale lep Jakobov pohod iz Podrage do Trsta. 

Foto s spleta.

Ko sva se zjutraj ob poslavljanju lunce vozila proti Podragi, sva prav vedela, da je trejba preklopit na radio Robin, saj drgač poslušava drugo frekvenco in ravno takrat so predvajali kratek intervju in poročilo z njenimi besedami s teka. Telepatija dejla. :)) Bravo, res bravo, Lucija! 

In čez par minutk je že pred nami, ko nam ob zboru s par besedami daje kratka navodila. 

Kar okoli 70 se nas je zbralo letos, treba bo zrihtat dva avtobusa za povratek domov. In pejmo...

Med vinogradi proti Štjaku. 

Prav kmalu nas za drevesi pozdravi sonček. Dan bo lep. Glih točen. 

Po dobrih petih kilometrihh smo že v Štjaku. Naša kolonca se je kar raztegnila, seveda nekateri ne zmorejo tako hitrega tempa, sploh v hrib ne. A na koncu bomo vsi zmogli. Vsi bomo zmagali. Sem pa tja smo se malo počakali, pa je. 

Iz Štjaka se spustimo v Rašo, po kar strmem spustu. Če bi bilo mokro, bi bil najbrž nemalokdo na ta zadnji, a v suhem smo ga vsi lepo zmazali. Na koncu spusta iz hriba nas na Grofovi domačiji pozdravijo wowce. :)) Beeeeeeee. 

Med potjo proti Avbarju in naprej proti Tomaju nas zlato rdeče barve jeseni lepo pozdravljajo. 

Pot je na naši strani v redu označena. 

Kilometri šibajo in nekje na polovički v Tomaju pripada maredna. 

Nisem pa mogla v vstopu v vas mimo tega, da ne poškljocam smetišča zgodovine, ki ga ima nekdo pred vrati hiše na dvorišču? Wtf? (No, vsaj mucke so ble lepe:)). Grwoza. Vsak kraj ima kaj... Sej, tudi v naših Dobravljah dobiš nekaj...

Pejmo dalje...proti Italiji in Repentabru. 

Za tem podvozom je že Italija! 

V italijanskem Colu si ob vaški gostilni napolnimo vode, mal počijemo, da se počakamo in pejmo dalje.

Zdej, na italijanski strani se oznake nekako zgubijo, vsaj jast jih nisem opazila glih kej preveč, no, ma trejba je blo prit do obeliska na Opčinah. Sam pruti murji greš in je, hihi...

Še zadnjič mal počitka in zbor. 

Hihi, ker smo imeli kar konkreten tempo, saj smo prispeli do Opčin debelo uro prej kot lani, smo po hitrem postopku uvedli nov interventni zakon in z vsemi glasovi ZA sprejeli, da nas avtobus v Trstu pričaka eno prej kot je bilo dogovorjeno. Torej gremo proti domu že ob 16.00, namesto ob 17.00. 

Pejmo še po konkretnem 23% kockastem spustu do našga Trsta. 

Mimo železniške postaje in že smo na glavnem placu, kjer seveda ne manjka turistov... 

  Še zadnji zbor za skupno fotografijo za lepe spomine:

In pejmo proti busu. Ki nas že čaka. 

Tako. Zdej lohk prtisnem na urci konec miganja. Ker sem bla vso pot dežurna po gozdu za iskanje medota in pogozdovanje 🅏 🆏, hihi, sem seveda naredila kar kak kilomterčk več. 

Tako, da mi je urca "častila" 34 kilometrčkov in 900 višincev. Hvala! 

Se vidimo naslednje leto. 

STRAVA GPS

RELIVE POSNETEK