POT PO ROBU DO KOVKA IN NAZAJ NA PREDMEJO, 12.4.2020

Nejso lahke... sam rejs nje.
Korwona komande so dobre za kašno stvar...npr. da se gre lohk sam po domači občini lutat po hribih. In, verjeli al pa nje, jast nisem še šla never po poti po robu iz Predmeje proti Colu. No, nje prav do Cola, k bo ratalo preveč še za nazaj, ma, vsaj do Kovka pej ja.
Bem, bejžmo pej dans.
Se zapeljeva do Predmeje na parking. Mal poškljocat, pržgat vse pritikline na tulifoni, vdihnt sveži zrak in že hodiva...

Lepo hodiva, pot je super označena in en dva tri sva na Orlovci...

Mal krasnih razgledov in bejžmo naprej...
Na Wtlci so nas pozdravle kwoze od Jasmine:)). Ena je bla nenasitna:))

 Na Wakni se moram sevede pocahnat v zvezek, če nje, se svejt lohk ustavi, ma, če sem že tle...pa še en škljoc...

Bejžva počasi proti Sinjemu vrhu. Teren kar tak, mal smotan, je treba stalno gledat v tla...

Sva se mislila ustavit par minut ob tisti ogromni mizi, k je pod štromom, ma, je blo folka preveč...in sva jo mahnila dalje.

No, od tu naprej pa je blo zame vse prvič. Še nikoli nisem šla po robu od tu dalje.

Do tu:( Črne stene, piše)

je bila pot lepo označena. Od tu naprej sva gledala tablo na levi, kjer je pisalo Pot po Angelski gori in tja tudi šla. A, prow hmali ugotovila, da najbrž nisva na pravi poti. Ma, oštja, midva greva po robu... ??? Prideva na eno cesto, buljiva, kam pa zdaj...ah, bejžva na desno proti gor... in prideva do zapuščene kmetije. Od tu naprej nič.
Ja, bem, če midva ne zabluziva, ne gre, nje... neč, bejžva kar po grmovju nazaj proti robu, oz. proti glasovom, ki sva jih slišala od tam. In ni za verjet, ma, celo prideva nazaj na pravo pot.

Naslednja točka je Zeleni Škol. Agha, tuki Tinca večkrat tejka, vidim na Stravi.

Se pravi, bo tudi Podrta gwora hmali na vrsti. In res... Oštja, je vse podrtu...sreča, da me ni blo tam, ko se je podrla:))

Naslednja postaja bo Kraguljc.

Aja, sem pozabla napisat... nej bo... jo grem, to pot, k jo nisem še šla,...ma, da bi šla vsak dan po teh skalacah, kamnih, korenikah, teren neč kej fejst, za gležnje sploh nje... ne, ne, hvala, ne... bi rekla una, k je pojala:)) Sam buljit v tla, da ne pogrneš... tu je tu.
Čez mojga ga ni:))

Ola, zdej pa sam še do Kovka-Sunčnce... Ko prideš na vrh, k se pole spustiš k Sunčnci, sem dobila na moment filing, kot da sem na Veliki Planini.

  Ojej, sej, zdej sem pej najbrž že v Vipavski občini? Al, nje? Bwo... kdo bi vedel vse teve meje, še organi pregona jih najbrž ne:))

Ola, zdej bo treba pej nazaj...Ma, kej spejt po teh kamnacih? Ma, kej pa, če bi midva šla po cesti nazaj na Predmejo? Sej, avtotov nej, k so vsi doma... bova vsaj kej pogledala komu skozi waknu, kej dejla:))
Pogledam na guglmaps, kolk je do Predmeje in napiše 11 km. No, sej zdej sva jih nardila dobrih 11, pej, tudi, če je kakšen km več, ne bo konc sveta. Bejžva rejs po cesti. In sva šla. Skozi Gozd, mimo škrapelj, k sem jih do zdej samo iz avta gledala,

skozi, ko jaro kačo dolgo Otlico, na žegen se napit vode....in tudi dolgo Predmejo...

                  eko avtobusna postaja:))

do najinega cilja oz. štarta, kjer imava avto.

O, zdej se pa končno usedeva, vzame moj iz ruzaka super domač šalam od Kosovela s Črnič, kos sira in ko se midva baševa tam pri mizi....
Če bi še sto let računala na to, se najbrž kej tazga ne bi zgodilo... Kar hkrati z bičikletmi pridesta mimo obe najini hčeri... Halo??? Ma, kej smo zmejneni, al kej? Še one ne morejo verjet, kako je možno, da se mi dobimo na Predmeji... Sindis je prikolesarila iz Postojne čez Podkraj, Janet pa jo je počakala v Podkraju.

Ma, bravo, no...

Alora, Strava je izmerila na koncu 23,5 kilometrčkov.
STRAVA GPS

Jutri pa na mojga...
Zdej pa.... veste, kaj bom zdej? Zdej si pa privoščim en glaž črnega. Po 50 ( sem začela prej, ko se je lotila akcija 40 dni brez) dneh brez alkohola. Sem kar ponosna, da zdržim... sej, lahko bi še nadaljevala, ma, en glaž črnega mi enostavno paše... pa, naj bo, kar če...