ponedeljek, 27. april 2020

IZVIR HUBLJA - SINJI VRH IN PO GORI MALO NAOKOLI-27.4.2020

V glavnem... jast sem tla it iz izvira Hublja na Zeleni Školj oz. Podrto goro, da pridem iz Wajdušne po tisti poti gor...
Pole se midva lep odpraviva proti tja....
In hodiva... ko končno vidva eno tablo: Kovk... Agha, tu bo ta pravo....??? In hodva in prav hmali se mi zazdi, de sem jast tle en bot že šla...ne gor, ampak dol... Ja in sva sevejde pršla po Šturski poti do štroma na Gori...




No, sej bo, sej bo...
Neč, bejžva nazaj na Waknu in končno en bot, da vidim, kje je ta Otliški Maj...ker jast ga nimam sreče srečat:))



Pole prideva do Wakna, jast seveda moram mus pocahnat v zvezek in že ko sva avto parkirala na izviru Hublja, sem vidla, da je tudi avto od Mirkota tam...in kar nejki mi je reklo, butigavejdi, kej ima on v glavi... kakšne rekorde podirat???
In sevejde, odprem zvezek in vidim, da je on že peti bot na poti proti vrhu... Nworc! ( ura je bla pej pol enajste)
No, srečala ga nisva, ker sva šla...kao proti Maju... ki sva ga sevejde falila...


in pristala na koncu na Orlovci. Že ime samo nam pove, kdo najde tu svoj mir.

Od tam je dol mimo tiste ogromne skale res lepa pot in pod skalo tudi lepa Čukova luknja, sestavljena iz dveh dvoran, iz katerih pa so kapniki žal izropani... ampak vseeno zanimivo za videt...









Ven prideva na Stogovcah...globoko pod ogromnimi skalami, ki so se nekoč v davnih časih utrgale z vrha...in na eni danes stoji hišica, kot da je iz kamna zrasla. ( če se peljete na Predmejo, je tik ob cesti na levi strani --- lepo vidna)
V glavnem, če gre kdo gor je od tu do vrha Orlovce točno dva km. Sta pa dokaj strma, a luštna za hodit v cik caku... In polna skal, ki ti poženejo mal adrenalina po krvi...da se le zdaj kjera ne utrže.

No, zdej jo mahneva kar po cesti - včasih Resljevi  hodaški, danes asfaltni do prvega odcepa, kjer je pot za kolesarje na levo ...še nekaj kilometrčkov makadamske ceste v tišini oz. samo petju ptičk...
                              Vidiste waknu?

in že sva v Gorenjah. Sedaj pa le še slab km do izvira.
Ko prideva k avtu, se ravno takrat prikaže izza ovinka Mirko... "Ja, Mirko, kaj uganjaš zaene neumnosti? Delaš 2864-Triglav višincev???"
"Ne, delam Mount Everest višincev."
"Ma, keeeeejjjj? Ti nejsi normalen... Aja, sej si Čuferjev... sej ne morš bet:))"

Bem, jast bom šla hmali spat, Mirkotu pa ostane še nejki botov vzponov do pozne noči. Naj mu rata, kar si je zabil v glavo! Gremo, Mirko, gaaaasssss!!! Srečno!!!
STRAVA GPS

2 komentarja:

  1. Jebela cesta, lep krogc, bi ga bilo za ponovit.. ma, kej, ku ste druga občina :(

    OdgovoriIzbriši
  2. Mojči, sej bo hmali bulši😉...če se spejt kej n izmislijo😲🤔

    OdgovoriIzbriši