JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

5000 VZPONOV NA MOJ SRČNI HRIB OD LETA 2003

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

sobota, 07. marec 2020

JAKOBOV POSTNI POHOD IZ SKRILJ V OZELJAN, 7.3.2020

Sem že bila... pa nič zato. Če je lepo, lahko ponavljam vajo.

Korwona je dodobra zdesetkala bogato udeležbo tega lepega pohoda, ki se začne pri Rovtarjevih v Skriljah  (tudi v organizaciji je vse pod  taktirko Marjana in družine, saj se družinski člani z okrepčilom kar nekajkrat odpravijo nam naproti, da se ojačamo, k smo tolk švoh:)))
Odpovedali so praktično vsi Italijani( dva sta pa le prišla) in tudi domačinov ni bilo kaj preveč, saj se je skupna številka ustavila pri 40. Škoda, ker je pohod res lep. So pa bili pohodniki tudi iz Ljubljane pa iz Kamnika.
Že na domačem dvorišču se lahko nagledaš umetnin, seveda veliko povezanih s sv.Jakobom.



Sama nisem šla k maši, zato sem prišla peške iz Dobravelj čez avtocesto v Skrilje na kraj zločina šele okoli osme ure, ko se je maša končala. Ker sem že vedela, da je naslov Postni zares samo naslov in da bomo na poti stalno nekaj jedli in pili, brez slabe vesti dam prostovoljni prispevek dekletom za mizo.

Že takoj na začetku te postrežejo s kakršnokoli pijačo in peciva ne zmanjka niti, če ga jast jem, hihi. Ker sem pa pridna in sem na 40 dnevnem postu brez alkohola, sem seveda pila samo čajčka.
Ma, moram poudarit, odličnega!!!

No, zbrana množica počasi pod vodstvom Vladota ( to je ta možakar, ki nas vodi tudi na Sv. Goro) odpešači najprej do Kamenj, do koder naredimo glih 3 kilometrčke.
Ma, saj veste, kako slovijo Kamenjci po svoji dobrosrčnosti... še ogreli se nismo dobro, že so nas pričakale polne mize peciva in pijače od a do žnj.

Iz Kamenj se pot vije skozi New York, ups, Vrtovin, ma, najbrž je New York manj raztegnjen, proti Škloju Sv. Pavla nad Vrtovinom.
(Mojca, si vidla, sem se podpisala...sam zate?)
Domačin nam je lepo razložil zares bogato in pestro zgodovino te cerkve in področja sploh. Nisem vedela, da je tam na "mrtvem delu Školja" prvo žarno pokopališče še iz časa Rimljanov na slovenskih tleh, pa za 11 m visok vodni stolp, ki je najstarejša ohranjena antična stavba pri nas...



Seveda nas je Marjanov sin "ulovil" s svojim džipom, na katerem je bilo...kaj? Ja buma in papica. Itak.:))
Kdaj bomo pa ponucali vse te kalorije? Bejžmo hitro naprej...
Pot je sicer kar prepojena z vodo, a se je vseeno dalo kar lepo hodit. Rastlince so že v polnem zagonu in seveda je blo treba kako rožco tudi poškljocat, aneda? Ja...



Naslednja postaja je rimska utrdba Tabor. Zaselek v Ravnah.



Tudi tu nas je pričakala domačinka in nam malo razložila o kraju samem. 

In če pridemo nekam, se zgodi kaj??? Ja, sin Rovtarjev nas spet pričaka. A, tokrat s toplo malico, odličnim tenstanim zeljem in domačo klobaso....mmmmm, njami. 

Ne morem mimo, da so bili razgledi na Taboru res krasni..., no, saj danes so bili povsod. Dolomiti so bli tolk blizu, da bi bil en mal bolj dolg korak čist zadosti:)) do njih.

Naslednja postaja je bila Marijina cerkev  nad Vitovljami. 
In ne vprašte, če nas je tudi tu čakal Rovtar s pijačo... 

Tu smo seveda vsi vse poškljocali, kajti razgledi so res kar gate trgali... naredili smo pa seveda tudi eno gasilsko:


In že smo hodili proti naslednji postaji, Šmihelu. 
Tu je doma naš vodič Vlado, ki nam je odklenil cerkev za ogled, molitev...


Sedaj pa je sledil le še asfaltni spust do Ozeljana. Ki pa ima svojo cerkev sv. Jakoba. Kjer je torej tudi naš cilj. 

Pod gradom, na grajskem dvorišču so nas pričakale žene iz turističnega društva:

In nas postregle z odlično frtaljo s šparglji. 
Ja,... sej,...lačni smo pa bli... :)) 
Ma, sej lažem. Siti do amena. 
Ma, ker je bla frtalja tako dobra... je šla brez problema v moj zalogovnik:))


Mladi harmonikaš nam je zaigral nekaj skladb in nekaj po četri uri nas je že čakal avtobus, da nas odpelje nazaj v Skrilje. 
V hramu pri Rovtarjevih pa spet lahko samo odprtih ust opazuješ in se sprašuješ, kdaj možakar vse to sklesa...

Ma, kej to je velikonočni pirh? :)

Nekaj malega manj kot 20 km se je nabralo na Stravi ( une strele sem odbila)

Imeli smo se zares lepo. Vreme je bilo idealno. Korwone nismo srečali nikjer, razgledi so bili krasni in več kot preveč nas je družina Rovtar razvajala z vsemi dobrotami. 
Zato vsem skupaj en velik HVALA. 

Nekaj fotk se je pa le nabralo v ALBUMU



1 komentar: