nedelja, 21. januar 2018

NA LEPO NEDELJO KLASIKA: SLAVNIK IN KOPER-IZOLA-KOPER, 21.1.2018

 Včeri je šla moja Sindis na Begunjščico po neki, kaj pa vem, če mene prašaste, smeri, k je hujš ko na Mont Everest.... in dans sem komi čakala, da si grem zluftat včerajšnje skrbi. ( če bo sploh  pršla domov)


Najprej sem mislila, da bova šla na Golake iz Tihe doline, ker od tam nisva šla še nikdar.... pole je moj nejki od leda pod snegom in neleda, flcka, blata.....ah, pej bejžva na Slavnik. Tam bo gvišno sonček.
Okej.
Parkeđo, ki ga je treba po novem plačat za vzdrževanje???, je bil nabit s pločevino. Ma, midva, k nejmava šoldu :), greva parkirat na plac, kamor se je v dobrih starih cajtih teklo v Podgorju, ta ravninskega, ne ta gorskega!

Malo spotoma podoživiva, kako nas je Klavdij čakal z muziko in mikrofonom v roki na enem visokem, za to naštimanem odru... in glih, k se uštimava, pride ven gostilničar: " Dobar dan, nemojta se navadit, da tu parkirata...! "
"A???!!"
"To je za goste gostilne.  Za danas naj bo, al požurita. Do dvanajst...kad pridu ljudi na kosilo, bosta se vrnila?." ( ljudi - Italijani, je bolj mislu)

"Ja, ja, do poldne bova midva že dva bota nazaj."
In  bejžva...

Hihi, Mojca, zadnjič si rekla, naj bo kar tako, kar se gužve tiče, k sem se spraševala, kje je folk...
No, dans je bila res čisto druga štorja, in bo res kar bolje, če je ni glih kej preveč:))

V glavnem, med potjo sva prehitela, kaj pa vem, dvesto folka?... in res ne morem mimo tega, da ne zapišem...

Mene je moj, na primer, navadil, da se med potjo ne smem pritoževat, al pa debatirat o kakih problemih, al o čem slabem nasploh... Me kar na hitrco oblaja, če kaj načnem: "Ma, ne bom jast zdej tvojega pritoževanja poslušal, baba,... sem šel v hribe uživat, pozabit na probleme, ne pa poslušat tvoje bedarije ..."

 No, posledica tega je, da sva skor vso pot vedno na prisluhnimo tišini.. hihi. ( je pa seveda zgodba čist druga, če grem s kom drugim kam... imam problemov za stresat iz rokava, kolkor hočete)

No, in danes sem med srečevanjem in prehitevanjem drugih, seveda nehote:)) poslušala svega i svačega ( bi reku gostilničar:))
Ma, na prvem mestu so bili: PROBLEMI IN PRITOŽEVANJA!
Nad vsem, kar je mogoče... kaj vse slišiš, se tudi sama čudim, če sem taka tudi jast? O, ne, naša pej že ni taka:))

No, bem, prideva na Slavnik. Ponavadi se ne ustavljava, skoraj vedno le na hitrco eno pjačko, WC, in šibanac nazaj...
 Ma, danes je tko lepo sijalo sončece, vetrčka nič, proti dol na morju je blo videt samo meglo in glej ga zlomka, pr vsej gužvi, je bilo tam ob steni koče  fraj za se usest..
No, pa dejva se dans mal počičat in posončit.

Grem po pjač... in se predava martinčkanju...

Da slučajno ne zadremam,  poskrbijo kar vsi okoli mene...

Na moji desni en gospod klika ko munjen po mobitelu in pregleduje na vseh možnih borzah,  kolk je zgubu z unimi bitkojnami... oz. unikojni... al kaj jast vem, kakšne kojne je kupu... Njegovo ženo skrbi, kaj bosta jedla za kosilo, če sta ta mlada dva kaj skuhala...
pole pred naju pride mladina... vsa okranclana z žicami, ena za v uho za muziko, ena za v drugo uho, buh ti ga vedi za kaj.... čitat mobi aplikacije hitro, kaj so premagali in si obljubljat, da bojo nadaljevali tradicijo vsak vikend ( da bi jo le res...),
na moji levi par razlaga drugemu paru, kako so dali za apartma za 4 osebe (od tega 2 mulca) za teden dni v Dolomitih samo 1400 evrov??? Halo??? Za teve šolde sezidam jast en štuk hiše - skori.

Pole se je en revež, k je prnesu iz gostilne pjačo na pladnju za celo klapo, na zadnji štengi spotaknu, k jo je spregledal in adijo vse borovničke... še enkrat bo treba dat zaslužit gostilničarju...da bi se ga vsaj malo usmilil, ništa, vse plačat na polhno še en bot...

"Sami problemi, wače, a?"
"Ah, wače, kej čva kaj pojest? Imajo njoke z divjačino, joto, klobase.... "
No, wače bo njoke, jast pa joto. Grem noter, vrsta do Trsta. Ma, do sekreta pa res ( za tiste, k veste, kolk je to). Nič, se vdam v čakanje. Pridem na vrsto in naročim.

Plačam, nesem ven na pladnju...poslikam... mmm, njami, zgleda fajn, ta tvoj golaž, wače...

Na fotki morda res še nejki zgleda....ma, kje je tuki divjačina ?
 En košček je meso, drugi košček, k zgleda kao meso, je lovorov list, tretji košček, k zgleda kao meso, je pa zasmojen lovorov list... :))
Na, pa sva pri problemu še midva...Zdej pa ja, poslušat.... "8 evrov za ta dva njoka? Kje je pa meso, kakšna divjačina je tuki noter??? Bemumast, če smo plačali, hočmo imet!!!
"Ja, ma, wače, je gužva, bo lohk zmanjkalu za druge..."
"Kej me mene briga, če bo zmanjkalu... sem plačal al nisem -pošteno? Če nima za mal mesa, nej mu da uni, spodaj od parkirnine... dijobuh..., sej parkirajo sam za na Slavnik, vsi! "
( ups... midva tudi?)
Haha.
Problemi so, problemi bodo, klinc jih gleda... Aneda, seveda...

Ko sva se do sitega :))najedla, sva  malo več kasno, kokr sva obljubla unmu strici v gostilni, prišla nazaj, kjer pa so bili ob najinem povratku samo avti z I targo.

In jo mahnila še na najino klasiko, iz Kopra v Izolo in nazaj.

V slaščičarni Pri Ekremu obvezna šamšnitka, še par minutk martinčkanja in pejva curik proti Kopru.

Sem vidla Triglav, sam na fotki se je zgubu:)

In domov.
Iskat nove probleme... med drugim me je martralo, če sva parkirala na parceli od gostilne.... in takoj pregledala na GURS  vse parcele okoli betule...
Ugante....
( glih tja peljem naslednjič::)))

Problemi so, problemi bodo, klinc jih gleda, aneda, seveda....

Komi čakam, naslednjega vzpona z mojim, ko moram bit tiho, o problemih pa sploh...

 GPS SLAVNIK-PODGORJE in KOPER-IZOLA-KOPER
GPS PODGORJE -SLAVNIK




Ni komentarjev:

Objavite komentar