sreda, 1. november 2017

ZJUTRAJ NA MOJGA, POLE NA TRI STROJE CUNJ IN OPOLDNE NA ČAVEN

Ah, sej ne bi nič napisala, ma, moram,  ko bom na stara leta čitala, če bom slučajno pozabla,... ker sem pa rekla, da tega dne za gvišno ne bom pozabla,...  dejmo zadevšno še napisat. Da bo fiksno:))
Alora, dans me je moj strumnim korakom gnal na moj Školj. On je šel zraven szi bičikleto, jast pa na polhno k nogam:)

No, mal pred vrhom on obrne, ker so na vrhu itak ene smotane skale, da se ne da vozit, in se spusti v Dobravlje, jast pa še do vrha. Kot vsakič, si tudi danes, ko pridem na vrh,  rečem: " Pa sem še en bot zmagala!"
Se obrnem proti Čavnu na pogled, se obrnem proti Krasu na pogled, grem k škrinci, da se podpišem in ups??? Kej je pa tuki zavito?

Primem, pogledam in vidim, da se je moja prjatlca Tina lepo spomnila name in mi zavila v drag darilni:)) papir  eno in edino rožco, k je bla na vrhu. In mi napisala eno posvetilce.
 Sem bla tako vesela, da sem si v hipu eno pesmico spesnila in jo ponavljala do doma, da slučajno kej ne pozabim. Da jo napišem na TF.
Res sem bla vesela.

Nekoč se bom morda razpisala, zakaj mi vse to toliko bolj pomeni.
Hvala, Tinca.

Pridem domov en dva tri... dam prat tri stroje cun, sušit, in tolk sem bla naspidirana, da sva šla še na Čaven.
In vam povem, tik tak sem bla gor.
Kako tudi ne, ko pa imaš za podlago poleg lepih misli še gosto tkano preprogo iz listja..



Zdej sem zapisala... 

Lep dan je za mano... še dosti takih.
KORAK - ČAVEN

Ni komentarjev:

Objavite komentar