Alora, bejžmo na začetek. Ob 6.uri sva štartala od doma in že malo pred pol osmo sva prišla v Podbrdo. Kjer pa je bilo že vse živo. Kako tudi ne, na tak tek se pride malo prej, da si v miru ogledaš une hribe tam gooooor, da vidiš, kam boš prlezel čez uro ali pa uro in pol ali pa čez dve. Kar je vse super.In da se hkrati sprašuješ, le kako bo to šlo, saj je že cesta na začetku tolk navpična, da dobiš zihr cmok v grlu in mal straha v kosti.
Na vhodu na mizi kava za dobrodošlico, rogljički in ne vem, ali so kjeri mulci pustili tam od žuranja ponoči, k niso upali več spit, al kaj, ma pr mej duš, da sta bili tudi dve flaški ta hudga... Ne vem, če si je kdo to privoščil, ma, če bi si jast??? Ne, ne, tolk zgodaj ga pa še ne ruknem. Se mi ne tresejo roke. Še. Alora, sem pogledala proč. Hihi.
Torej, sledila je prijava pr fejst puncah, še malo na wc odtočit, še malo počikulat in že sva jo z Majo mahnili prve naprej, da prideva zadnje. Tekmovalno netekmovalno, torej.
Med potjo sva malo klepetali ( ni mogoče...), malo dihali in točno ob štartu preostalih sva bili na prvi okrepčevalnici na sedlu.
Ker je Majčko nejki zvivalo in še mal prehlad jo je dajal, sem ji morala uiti naprej , če sem hotela priti ven iz gozda, ko bi me dohiteli prvi gamsi.
In jast res vklopim še škrge in šibam, šibam, in glih par metrov pred koncem gozda še pokukam pikco nazaj, še nobenga,.... nardim še dva koraka in že me je presenetil Miran. Bay bay, fotka. Ja, mi je ušel.
No, potem sem se hitro naštimala v navijaško kričačico , pržgala glasilke na full in seveda še spotoma mal poškljocala. In tako do vrha. Ki pa ne pride kar by the way. Je kar boljše, da ne gledaš proti gor, kam moraš še priti, da te ne popade kaka žalost. Ampak počasi in gvišno gre tudi to mimo.
Tokrat nas je Stane čakal skoraj v cilju:
Moram napisat, da v vsej svoji super karieri še nisem doživela tako bučnega aplavza, kot sem ga ob današnjem prihodu skozi cilj. Tak, da sem si mislila, ma kaj sem prva al kaj? Kaj sem prav zmagala, zmagala? Ja, sem.... :)))) ( to je blo zdej mal za hec, ki mi je seveda pašal)
Prav zares sem čutila, kako so me ljudje veseli, mi iskreno čestitali, se zahvaljevali za navijanje... O, kolk je to vse lepo poplačano. Zares je. Ne vprašte, kakšno sadno kupo so mi naštimale punce.
Tonek! Moja je bla boljš kot tvoja!!! Četudi si ti dve popacal. :)
No, pot za dol zna bit še daljša kot za gor, zato sem jo morala kar hitro popihat, če sem hotela pred podelitvijo biti na bazenu v Podbrdu. Seveda sem še prej skočila na vrh pogledat Bohinjsko jezero in prekrasne gore. Aja, pa še majčko sem si kupila na kredo, ker nisem imela soldkov s sabo. No, ma sem se za plačilo vse lepo zmenila in tudi že pošlihtala. Tako, da nimam več kreditov. :) Nisem tajkun! :)
Z Majo sva skupaj prišli v Trtnik do zadnje ( oz. prve za dol) hiše, ob stopnicah, kjer nas vsako leto pričakata Martinova teta in njen mož ter vseh velikodušno postrežeta s pijačo in pecivom. A danes je bila hiša odeta v žalost, saj je zjutraj v častitljivi starosti, v 103.letu, zaspala gospodarjeva mama.
Ampak mene, je rekla gospodarica, mene pa le počaka in postreže. Ne vem, kako naj beseda HVALA vse pove.
Na bazenu sem bila, ma, glih točno. Še pojedla nisem, se je začela podelitev. Porcije, kot vedno, obilne. Na mizah še sadje. Privoščila sem si eno mrzlo pivo, saj sem bila žejna, kot da v življenju še nisem enga kanca vode spila.
Moj ZZ je moral iz tekme direkt v popoldansko službo (beri garanje), tako, da sem si morala najprej prevoz za domov zrihtat. Stojan, hvala še enkrat.
Ma, če me pa slučajno ne bi nihče odpeljal, ma, jast vem, da bi mi pa Graparji kej zrihtali. To sem sto procentna!
Po podelitvi je seveda sledila še podelitev nagrad tistim, ki so v svojo vazo dodali vse štiri cvetke; KBK, Ratitovec, GM4O in današnjo Črno prst.
Milojka je tudi letos sama pripravila za dame zares lepe pušeljce.
Ker je moj tudi med njimi, sem seveda prevzela nagrado jast in se ponosna usedla med vso elito, ki je to zmogla. No, saj tako nekako, po ovinkih, pa sem si jo tudi sama zaslužila. Saj sem bila prav na vseh štirih zraven. Bom majčko kdaj mojmu ukradla, glih za kakšen bot....
Graparji! Upam, da bom lahko še velikokrat med vami! Hvala za vse!
Mi je pa nekaj danes manjkalo. Jožkota nisem videla. Njegov stisk roke v iskren pozdrav.
REZULTATI
FOTOGRAFIJE
Ma, Valentina, kaj ti ne bodo ploskali in čestitali!
OdgovoriIzbrišiTi si tak sonček, taka pozitivka.
IN najboljša navijačica!
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
Izbriši