nedelja, 11. september 2016

8 UR ULTRA ŠIHTA NA PLANINI, 10.9.2016

Včeraj je bilo tekov, kolikor hočeš....
Kam?
Garala še nisem letos, nisem garala na Šihtu še sploh, pa že petič zapored je bil. Vsako leto je bilo kaj, da ni zneslo. Alora, najbližje in najtežje si izberem jast zadnji dan pred tekmo.

Pišem hitro Šumadincu, da prideva. Malo me je skrbel tisti ključek, a brez potrebe. Ajnfh stvar.
Seveda sem si rekla, glavno, da zdržim garat. Pole, zadi za tem pa je na vrsto študija, kolko botov bo meni zneslo garat.... Mal guglam po prejšnjih rezultatih, gledam filmčke od Makaluja.
Ma, bem, če je šla ta in ta tolko botov, bom pa tudi jast zmolzla enga manj, al kaj? Ja, seveda da bom. In tako se mi je v mojo glavco vcepila številka šest.  Ja, pole je itak da predpogoj tudi to, da ti laufa, ne, in da se ti nič ne zgodi, npr. kakšni žulji, krči, zvini ali celo padci....
Zjutraj nabaševa v hladilno skrinjo hrane in pijače kot da greva nekam za dva meseca.

In kmalu po šestih jo šibneva proti Vrhniki. Dan bo topel, kaj topel, najbrž bo hudo vroč, saj je bilo že ob pol sedmih pri nas 26 stopinj.

Na kraj zločina sva prišla skorajda prva. Marko je ravno začel pripravljat prostor.
Pozdrav, nakup ključkov, razlaga, kako stvar dela in počasi se bo treba uštimat. Avto sva imela blizu štarta, tako, da bo prehranjevanje in pitje omogočeno.

Par minut pred štartom se nagnete enih garačev iz vseh strani, da je bil start točno za osmo nemogoč. ( okoli 100 naj bi nas bilo) Alora, štart čez 10 minut.
Počekiramo ključke in gremo. Prvič sem šla s palicami, da vidim, kako bo sploh .... Začetek poti lep. Ko zagrižeš na stezo, pa malo manj lep. Skale, korenine, štenge, ozke grape... ni da ni. In kar navpično. Sicer smo imeli možnost hoditi tudi naokoli, a vsaka sekunda šteje, gremo mi kar čez Špico. Na vrh sva prišla z mojim po 35 minutah.
Bem, en bot je že. Greva zdej midva dol po ta dolgi, da vidmo, kako bo. Ja, saj lepša je, sam kaj ko traja.... :)

Spodaj hitro popijem mal pijače, ki jo je imel Marko na mizi, en košček banane in šibaj Julka v druzga.

Ne me vprašat, če je blo vroče. Še sreča, da se pride pole v gozd in da je senca, da se ta hud vzpon vsaj v senci nardi. Iz mene je teklo, teklo, teklo....
Seveda sem se sproti napajala, tako zgoraj kot spodaj. In nekaj v usta dajala. Vsakič nekaj.

Ko sva prišla z mojim tretjič na vrh, sem si privoščila prvo palačinko, ki  so se pekle kot po tekočem traku na treh ponvah.

Tretji bot si bom zapomnila tudi po tem, da smo prišli skupaj s Sukarjem  na vrh. Ja, skupaj že, sam on je imel že en bot več v riti, ups-nogah. :)

Pijača iz najine hladilne skrinje je kar kopnela, vse mi je pašalo, sam, da je blo mrzlo... Pepsi, radler, pivo, voda.... Na vrhu pa pol čaja, pol vode.
Potila sem se pa, marička, ma fulll. Po hrbtu mi je kapljalo direkt v tazadnjo. In ker imam mojo tazadnjo glih en pikič preveliko :)), sta se moja dva hlebčka lepo ves čas drgnila s potom in soljo. Danes je tam zadaj vse lepo, rdeče, žareče.:)

No, kje smo ostali???? Aja, pri vzponih in spustih. No, štiri bote sva zmazala še pred poldnevom. Bem, če smo štiri bote v štirih urah, bom pa ja zdaj še dva zmazala. In greva midva v petega in šestega malo bolj lagano... kar pa je zneslo le po par minut več.
Po poti smo se bodrili en drugega,  Oštja, so šibali eni...

Martica me spotoma vpraša, kolko botov mislim, ji rečem, da šest. Ona pa meni zase reče, da bi rada osem, kolkor je rekord. Bem, sem vidla takoj, da ji bo uspelo tudi devet, kajti o kakšni utrujenosti, vidni na njej, ni bilo ne duha ne sluha. Dol je skakljala ko srnica, gor pa ji je šlo tudi kot po ravnem.

Palice sem uporabila samo za prvi vzpon, potem so mi šle do šestega na živce. Na šestem sem jih pa vseeno vzela. A so mi šle še zmerom na živce. :)


S šestim botom sva opravila okoli pol treh. Moj je rekel, da ne gre več, jast pa ga sprašujem ( kot da nisem vedela), če misli, da bi meni še en bot ratalo? " Ja, ti kar pejdi, komot prideš v uri in pol nazaj... "
A, da ja? In če me pobere? Bem, bejžmo probat... In prvič vso pot dol tečem... Za vsak slučaj, da bo gvišno...

Še prej ko pridem do štamp mašine, začnem nekaj kričat, če ima kdo kaj mrzlega za pit, saj moj avto je bil pa tumač predaleč, 30 metrov, da bi šla izropat še zadnje iz skrinje....In pravi Klara Bajčeva, da je voda v štirni za drevesom... Ma, kje ??? Ma, kako je do zdaj nisva midva vidla???? In mi Klara  pumpa, da se mal ofrišam, popijem.
No, mati, zdej pa še ta zadnjega zgrizi. In si zmagala.
In res mi je kar šlo. Moj je kar debelo pogledal, ko sem bila že pred pol štiro na vrhu??? Sedem botov. Zadosti.

Le minutko ali dve pride za mano Marta, že devetič seveda in se odloči še za desetega. Joj, Marta, svaka ti čast. A, časa je le še 40 minut. ( ker zaključek je bil ob 16.10)
Ob štirih grem proti dol kričat kar v prazno, ne vedoč, kje je.
" Gremo, Maaaaartaaaaa!!!! Gasssss! "
Na žalost je Marta z desetim opravila prepozno, a takoj je rekla, da pa naj bo ta za njeno dušo.  Kapo dol!

Kapo dol tudi zmagovalcu, rekorderju z opravljenimi 12-imi vzponi. Sploh tudi zato, ker je dečko edino daljšo tekmo v življenju do zdaj opravil v dveh urah in še to s smučarskim tekom. To je bila do včeraj njegova najdaljša fura!
   Fantje z največ vzponi. ( Sukarja in njegovo četrto mesto so pole naknadno zamenjali, ker enmu nekaj ključ ni delal...)

                      Dekleta z največ vzponi.

Sama, mislim, po srečevanju z drugimi, da sem pristala na šestem mestu. Še ena dama, ki jo je mahala gor pa dol kar z japonkami, je bila pred mano.

Zelo lepo je bilo pogledat tudi družine, ki so skupaj premagovale vse vzpone. Bravo, otroci! Ne odnehat!
     
Tako! Naj bo dovolj.
Hvala šefu Šumadincu za vse. Hvala tudi oskrbnikom koče za vse palačinke pa za pasulj na koncu!

Hvala vsem za spodbudne besede. Prav fajn mi je sedlo, ko mi je kdo rekel, da sem pa zelo vztrajna. Res je. To sem. Še brzina da bi bila.... Pa še en žaku špeha manj.... Ja, pa kaj še.... Pa naredi kaj na tem! Ma, če je pa tko fino papcat.
Ma, samo, da sem zraven vas.
Da me žene tudi to naprej.

Polar sled od ZZ topa za šest vzponov:  https://flow.polar.com/training/analysis/820564599

FOTO







3 komentarji:

  1. Lej ju, wuona kr u modrci. Seksi bejba, bravoooo!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

      Izbriši
  2. Ma, Mojčka, to je bilo skori neizogibno, da ne bi blo tako. Tolk je blo vroče, da mi je blo prav vseglih, al se kdo zgraža al pa kdo le debelo gleda... hihi...

    OdgovoriIzbriši