nedelja, 1. februar 2015

NA GOLAKE IZ PREDMEJE V DEBELI SNEŽNI ODEJI,1.2.2015

"Dajva, skočiva danes na Golake."
 O.K.
Napišem mulariji, ki še v šukci sanja, da se vrneva za kuhanje kosila okoli poldne, na noge zimske šolne, v katerih se sploh ne dobim, gamaše okoli nogic, kapco, rokavice, palice in bejžmo.
 Za pit ne rabiva, bo sneg, za jest pa itak tudi ne, ker smo sinoči spet pretiravali... Itak.

Zapeljati sva se nameravala do zadnjega križišča, ki vodi na Golake, a malo morgen.
V koraku na Predmeji že debela snežna odeja in cesta proti Lokvam težko prevozna.

Nič. Parkiramo torej kar tam. Kar pomeni vsaj urco več... In mularija? Kaj bojo lačni? Ma, ja  pa ja de....še zbudili  se ne bojo... glih tam, v pojstli, bojo počakali.

Lepa zasnežena cesta, tišina, nič vetra, le čakanje narave na ponovno pošiljko snega. Ki bo prav kmalu.
Pot je že bila zgažena, da je šlo malo lažje.
Spet prehitevava vse pohodnike in spet si mislim, kaj sem jast ena čudna sorta, za navaden pohodniški korak nisem, za tekaški korak pa tudi ne... Kam naj se dam?

Ah, sam da migam. Kaj hitro sva bila mimo Iztokove koče.
Zagrizeva še v dva klančka in zmaga je tu.
Jupi. Kolk lepo! Podpis v knjigo in hitro nazaj.







Sledi vratolomen spust in pri koči sva bila res tik tak. Če se spomnim, kako je bilo, ko sem se pred kakimi desetimi leti sploh prvič spustila v takem snegu dol, ali pa danes, ko stvar že eno malček obvladam, hihi, bog ne daj, da bi me takrat, prvič kdo snemal, saj ne bi vedeli, v katero kategorijo film dat... Komedijo? Grozljivko? Težko dramo? No, v športni film sigurno ne... hi hi.
Med tem časom je začelo nazaj snežiti.
V koči pozdraviva Zdravkotovo ženo, malček bla bla  in nič, da se ne ohladiva oz. ogrejeva, najbolje hitro nazaj v dolino.

Še par škljocev...



In že nadaljujeva z užitki v dol.

Sneženje se je zelo okrepilo... škoda, ker na fotkah ni videti plaht, ki padajo



Zdaj sem doma na hitro ukradla hčerki komp, kajti sem brez njega. Kriza! Teden brez kompa huje kot teden brez moža, hihi.
No, ma tudi brez moža ni fejst. Čeprav se stalno nekaj prckava... S kompom pač ne bi mogla na Golake, aneda? Kjer je bilo danes zares nepozabno. Hvala, možek.
In še kosilo kuha zdajle. Priden. Tako, ja!

Ni komentarjev:

Objavite komentar