sobota, 22. november 2014

EN TAK DOBER HODAŠKI DAN

Sinoči sem se tolk nažrla, da je bilo nekaj konkretnega za trening danes neizogibno. Ne vem, kdaj, če sploh kdaj, bom znala reči hrani zvečer NE, ma zaenkrat mi ta misel res ne leži. Kolk je fejst zvečer pojest, kar ti paše, kar si cel dan lepo sanjal, pa še kozarec al pa dva rdečga vinčka.... Mhmmmm, zaenkrat mi stvar laufa. Saj vem, da ni prav, a.... 11 let, odkar držim te moje kile, gre zaenkrat tudi na ta način. Raje grem drugi dan malo več migat, če večer prej preveč pojem.

No, in za danes sem rekla, da greva najprej na en konec Nanosa in pole še na drugi.
Štartala sva pri l. koči Vojkovo. Sonce je že lepo grelo, a noter po gozdu je bilo še vse mokro. Zato sva jo mahnila kar po cesti. Tempo 10 min na km mi ne predstavlja nič kaj hudega, četudi je treba v hrib. In tako sva pri anteni na Vojkovi koči v eni urci. Ne vem, zakaj se obe koči skorajda enako kličeta.  Le besede so  obrnjene. Ena je Lovska koča Vojkovo, uno na vrhu pri anteni pa Vojkova koča. Bwo....

Na hitro se preoblečeva, popijeva smoothie iz kakija, skute in goji jagod in ne vem, ma, najbrž sem s tem dobila kar en super energijski šus, zakaj k Abramu sva kar letela. S hojo, seveda.
Če pomislim, da ko gledam iz AC, ko se peljemo iz morja proti Razdrtemu, kolk je tam zgoraj vse tolk dooooolgo...In da jast  v eni uri pridem iz Vojkove k Abramu....  s hojo..... ? Ma, kolk sem dobra.
Pri Abramu celo ni bilo gužve. privoščila sva si kosilo. Moj je jedel kračo, jast pa vse tri priloge. Špinačo, zelje in krompir. ( Pst, ne govort nobenmu, ma tudi en košček krače sem poskusila )
Pole sva jo mahnila nazaj do l. koče. Tako sva za 16 km porabila tri urce.

V avto in hitro v Dobravlje kokoške poštimat in....
Ja, ma, jast, k sem doma tam zgoraj,  na mojem Plazu, pa ne morem, da nisem doma, če je to mogoče, ne?
In bejžva še na Gradišče in na moj Plaz. Sonček je že zašel in mrak se je delal, ko sva prišla na vrh.
                                                  na vrhu Plaza
 
Podpis v knjigo in hitro po daljši dol, misleč, da bo bolj svetlo.In tudi zato, ker sva merila razdaljo ene in druge poti.
Na Garminu sva merila nalašč le razdaljo, ko se po tekmovalni na Gradiški zavije na desno do vrha in nazaj okoli do križišča, da sem končno izmerila, koliko je razlike med notranjo in zunanjo progo.  Ni dosti, le 230 m.
Bil je super dan. Lep, sončen in aktiven. Kaj bi še več?

L.koča Vojkovo-Vojkova koča-Abram-L.koča Vojkovo

Ni komentarjev:

Objavite komentar