Leta se obračajo skori ko jast v pojstli, kadar ne morem spat:))
In tudi časi se spreminajo... in to kako... Aja, ne, mi se spreminjamo...
Kot že kar nekaj let se spodobi napravt eno tako majhno inventurco, kje vse in kaj vse smo nardili v iztekajočem se letu.
Pa pejmo...
Od novih hribčkov in rubrika Prvič:
Letos prvič odkorakala ( končno) iz plaže v Medveji na Učko, pa na Kompotelo, Gospodično, Trdinov vrh, Trupejevo poldne in Kjecl( ki ga imam, btw, malodane pred nosom) . Na novo, torej prvič, sem bila tudi v Tolminskih koritih, pa na pohodu Na Krasu je krasno, in po Jakobovi poti iz Podrage do Trsta. In prav povsod je bilo njami.
V rubriki Dvatisočaki se nimam glih kej prevč za hvalit... Sevejde je v večini odvisno od tega, če je napovedano za vikend lepo vreme, pa sevejde ta šutast promet( katerga udeležnc sem pole tudi jast), če mi že od jutra po radiu govorijo, kakšne kolone se vijejo proti Lj in naprej, me kar vse mine... Čas pa teče... in gre poletje... in gre jesen... hitro mimo...
Tako da sem letos od dvatisočakov obiskala le Krn, Veliki vrh in Toplar.
Rubrika Tekme: Vsako leto sem bolj v penzjonu glede njih. Udeležila sem se, sevejde v hoja tempu, le pet tekem od PGT lige:
- Gradiški gorski tek
- Vertikala Kucelj
- Tek na Špičast vrh
- Tek na Malo goro
- Tek na Angelsko goro
Na vseh petih sevejde tekmovalno netekmovalno, Grem prva - pridem zadnja. Zakaj tako, že vsi vemo. Tisti, ki vemo:)) In ker v moji kategoriji ni blo nobene za mano, mi je vseglih zneslo bit tretja v kategoriji Tanajmlajših:))
Kolesarstvo::: Sramota!!!!! NIENTE!!!!
Sevejde jast ne znam bit doma in četudi nardim zjutraj dobrih 10 km na moj hribček, mi noge tudi popoldne ne dajo mira in moram vsaj na šetnjo tudi popoldne. In največkrat grem na kriško polovičko, da imam vsaj nejki hriba. Če pa se mi ne da, pa po naših poljih okoli Krnice.
Sevejde so okoliški hribčki tudi kar pogosto obiskani z moje strani, največkrat na Nanos, pa Okno, Golaki, Slavnik, Čaven, Kucelj, Skrlanka, Sabotin... od ravnine pa predvsem pozimi res velikokrat prehodiva naše obalne poti.
Na Mojem srčnem sem bila letos tako, na učk, hihi, natanko 313 botov. In glej jo, srečnico, prav na današnji dan mi seštevek vseh vzponov na bivši Plaz(3590) in sedanji Školj(3076) pokaže število 6666. Uf, še sreča, da niso sam tri šestice:)).
In tako vse skupaj za leto 2024, v vseh 366 dneh, znese:
- prehojenih 5409 km (104/teden) ( V Garminu moram imeti nastavljeno na tek, ker pod Hoja ne sešteva višincev...)
- v 1374 urah ( 26 / teden) Skoraj polna zaposlitev. Denarja nič, bogastva pa neizmerljivo!
- vzponov za 182 km (3,5km/teden)
- porabljenih 391000 kalorij ( 7500/teden) ( O, đizs, kolk litru olja je to....)
Na zgornjih fotografijah se več kot očitno vidi, da je vejkarca imejla kaj delat. Hihi, če bi jo prodajala, ne bi mogla rečt, da ni znucana, je pa udejlana:))
Pridna sem še vedno tudi s plankom, le da ga ne delam več vsak dan, ampak vsak drugi. Nekaj se malega tudi raztegujem...kao joga..., ma, joga majstri bi rekli: Halooo???:))
Seveda moram v inventuro dodat tudi moj s.p. - smeti pobiram. Ga ni dneva, da ne prinesem kaj v smeti. Od cigaretnih škatlic, pločevink piva, plastenk, ni da ni...
Imam pa letos enga prav posebnega pacienta- šolarja! ( vem, ker se je začelo 1.9.)
Ker ne zdrži brez hrane med Žabljami in Dobravljami, prav vsak dan odvrže vrečko od rogljiča. In jast, wasu, za tega pacienta posebej zbiram vse te vrečke in jih doma natikam na eno špagco in na koncu šolskega leta mu bom vse skupaj obesila na en plakat in mu napisala, naj jih proba pojest, ker narava, kamor on odvrže škrtoc, jih tudi ne more prebavit. Naj jih proba on! ( banda šalabajzerska:((()
Tako. Pejmo v leto 2025.
Zjutraj naj me skozi okno v kuhinji čimvečkrat zbudi tak sončni vzhod:
In prav nič se ne branim doživeti na bilokjerem hribčku tako lepih sončnih zahodov:
Naj traja! Srečno vsem!
.jpg)
