Najprej sevejde nisem imela namena it, ker sem rekla, da moram počasi odnehat...ma, bolj ko se je bližal dan, bolj sem študirala v tej smeri, če bi pa jast vseglih šla na tako fejst organizirano zadevo, kjer vsa vas živi in dela ta dan za nas.
Moj je reku ne, okej, grem pa sama.
Zjutraj se odpravim proti Jaznam in do tja me je ustavilo 7 semaforjev. Buhnedej, da bi imejla jast vsaj en bot zeljeno. RDEČA in pika! No, to mi je podaljšalo pot vsaj za kakih 15 minut, ampak sem vseglih prišla tja dovolj zgodaj. Jast moram itaq bit tam pr prvih, če se moram tolk prej odpravit na pot - mojo- tekmovalno netekmovalno.
Vpis, za darilo super lep pulover ( BRAVO!!!). Poleg prijavnega mesta miza s kavo in domačimi slaščicami. Sevjede ne morem očk vreč kar tako mimo, kje pa in hitro sprobam vse, kar je možno.
(ma, dej, pusti še kej za druge, nooo) Ok, par besed z Romano in ostalimi in odpravi se, mati.
Vklopim vejkarco in že grizem po poti proti Bevkovem vrhu. Po dobrih treh kilometrih sem že na travniku, kjer me za dobrodošlico pozdravlja s skoki iz travnika en ocean kobilic. Pr mej duš, da je manj rib v morju, kot je blo kobilc na vrhu:))
Par fotk in že sem čez na drugi strani, ko se začne spust.
Pot je nekaj časa tudi asfaltna, ma meni paše, da si mal oči odpočijem, ker moram, če ne, stalno v tla buljit.
Mimo kravic, ki se pasejo ( Bašljevih?- kamor bom kupila na koncu sir).
" Ma, kej me motiš!" me je pogledala prow mal grdo...:
V dveh kilometrih pred ciljem me dohiti zmagovalec Jošt Lapajne. Med prvega in tretjega Jana Božiča se je na drugo mesto uvrstil neuničljiv in vedno hiter Simon Strnad. ( mal za hec, ma, lahko bi bil obema tata:))
Prva med ženskami pa je mimo mene odbrzela Edita Gashi, ki se je včeraj udeležila teka po kar mnogo letih. Mal sem si guglala po spominu in po mojem je ni bilo med nami kar več kot desetletje.
No, pa se je vrnila in to tako kot je znala tudi tedaj: zmagovalno!
Drugo mesto si je zasluženo pritekla Ivica Žlogar, tretjega pa se je razveselila tekačica iz obale in prjatlca Farkota:)) Sara Del Giusto. Bravo vsem.
Pole sem lepo navijala za vse, počakala še na Igorja in šla za njim še jast v cilj.
Pa smo zmagali!
Sledi seveda malica-pašta in postrežba z vsem mogočim sadjem od lubenic, marelic, breskev in tudi pecivo je bilo še vedno na razpolago. Ma, kaj, ko smo mi še slabši kot piranje...nikoli nam ni zadosti finega peciva...če bi ga bilo še petkrat tolk, bi ne bilo problema za ga zmazat. :))
Tudi klepetanje nam gre fejst od ust :)) in podelitev je tu.
Lepe nagrade, med katerimi je tudi nagrada za nov rekord, ki ga je Jošt tokrat dosegel oz. presegel Uroševega ( Rozman) iz leta 2020, ko so organizatorji prvič pripravili tek v obliki krožnega traila, za vsega 0,7 sekunde. Čestitke!
Teka se je udeležilo tudi nekaj otrok, nas, odraslih pa je bilo 57. Upam si trditi, da je bilo vseh prostovoljcev- vaščanov, ki so se za nas potrudili in skrbeli, da je vse potekalo tako kot mora, veliko več, kot nas tekačev.
Tekma, ki si zagotovo zasluži večjo udeležbo. Hvala vsem!
Še nakup odličnega sira pri Bašlju in pejdi, mati, nazaj v sedem rdečih semaforjev! Grrrr.
Ni komentarjev:
Objavite komentar