ponedeljek, 27. julij 2020

SOBOTA NANOS, NEDELJA SLAVNIK - 25.-26.7.2020

Zdej smo več al manj vsi spremljali rekorden podvig Marjana Zupančiča, človejka, k najbrž ni prow človk, kajti ob spremljevalni ekipi je naredil nekaj, kar bo res težko dohitet in prehitet. Sej, najbrž reče kdo, da so gvišno taki, k ga bi lahko šišali, ampak Marjanove dolgoletne izkušnje v tekmovanjih, vzdržljivosti so nekaj, česar nima po mojem nihče več v Sloveniji naši, lejpi. Mladina je hitra, ja, ampak sedem dni držat to..... No, kakorkoli, moj poklon.

In malčk v duhu teh njegovih uspehov sem šla tudi jast v soboto in nedeljo na Nanos in Slavnik. Nejki te vlejče naprej, da greš mal bolj hitro....
Parkirala sva na končno urejenem Koritu, kjer sedaj spet teče voda. Tudi luštno klopco so postavili...


Dan je bil lejp, tak, spokojen.
Start na Stravi in bejžva... in ker je do koče lepo zalaufalo, sem si rekla, bom šponala pej še do konca ta moj strumen korakec.
Zato se nisem nič ustavljala, le eno fotko sem na hitro nardila, k sem vidla lepo naštimano mizo. Se zelo trudi, ta nov oskrbnik in naj traja tako.

Bejžva dalje.


Teta Strava mi je na vrhu takoj poklonila kronco. Seveda sem takoj mal zrasla. Da še gre... je fejst občutek. Čeprav je to samosvoja tekma.

Na vrhu je bil tak mir, brezvetrje, skratka nič,...da sva kar ene pol urce posedela v travi pod anteno. 


Za nagrado sem fasala klopa, grrr. 
V koči popijeva en drink in gas nazaj do Eko koče, kjer pa sva si privoščila tudi papico. 
                        Sem vse pojejla, nimam kej pokazat:))

Lepo. 
Dan optimalen. 


Nedelja zjutraj. O, sva že dan prej rekla, da greva pa zjutru najprej na Slavnik in pole še do murja.
Alora, bejžva.
V Podgorju kar polhen parkeđo. Moj je rekel, da gre po ta dolgi laufat, jast pa po strmi kvik step:)). Kdo bo prej? Zadnjič sem ga full cajta čakala...pa da vidmo, kej bo ta bot. 

Glih dva soldka v torbico okoli pasu in gas. Sem šla ko sneta skira gwor..., prehitavala vse živu in ne živu:)). Sam, vseeno, nekaj kot da ne zlaufa glih na polhno...veš, ko čutiš, da kar letiš. 
In kar nejki botov sem se po poti vprašala, ma, sam kjera mona je šla pred šestimi leti v šestih urah pet botov gor in dol. In pazi!!! Gor po strmi, dol pej po ta dolgi... Jast že nejsm bla tista...si dans mislim. 

Pridem na vrh. Dobrih 39 minut. Okej. Dam na Stravo in teta Strava mi takoj pokloni za segment novo krwonco. Oštja, sem pej hitra... Ma, Simonci Glavanovi sem jo vzela, krono....in je rekla, da mi takoj postreže z revanšem.... Lumpača, namest, de bi me pustila, tetko staro na vrhu mal kraljevat:)) Je pa vseglih fejst filling, če si na lestvici v top 10 ever od preko 300 vpisov. Seveda se menimo o hoji, ne o teku. K mi še zmerom niti malo ne diši:((.


Pogledam tja na cesto, če se že moj kje premika in res, bil je kar precej hitrejši kot zadnjič. 


Pride na vrh.  Da greva v kočo.
 ZAPRTO!!! 
DOPUST!!! Sredi sezone? 
Ojej, midva pej neč za pit s sabo.... mokra pa oba ko cucka. Bi popila tri birčke na eks:)) 
Ja, neč... škljoc, škljoc in šibanac nazaj v dolinco. Sem si dala mal nostalgije nase... majco s teka na Slavnik... Kje so tisti dobri stari cajti...

V avtu se napijeva vode, preoblečeva in šibanac do murja. 
Tri urce. Mal namakanja, mal sončenja...pa je dan končan. 

Domov. 
Doma pa vse po starem. Prat, sušit, pospravljat, vrtičkat....
Sej bo, sej bo:))

nedelja, 5. julij 2020

NA STOL (2236m), 5.7.2020

Vreme obljubljeno dejmo ponucat, dokler se da.
Želim si na Kriške pode, ma, ko sem se spomnila na uni blesav semafor za nazaj, me je kar pasalo...
Pej bejžva na Stol.

In ni mi žal niti za nič, vejca nič.
Tak dan, s takimi razgledi.... bognedaj bit doma. Čim večkrat naj bo tako.
Zjutraj, ko sva se odpravljala, sem morala pred vrati na steni pofotkat paljka, k je za obrok ovil v pavolo škarjico...
Mi je še kar fotka ratala:

Ko sva prišla pred Valvazorja, je bilo vse tolk zagiftano s pločevino, da sem pomislila, če ima morde Severina koncert gwori? Hihi.
Še našga strpava v en kotiček in gas po ta strmi.
Že kmalu se ti začnejo odpirat taki razgledi, da bi kar tam ostal in gledal...
Zato bom danes bolj tiho, bom fotke dodala in naj se vsakemu izpiše kaka lepa zgodba...






























         tista črna pikca na vrhu je sevejde kdo drugi kot moj... 






















                lepih rožic kolkor čiš




     Ta Peakfinder je fejst, sam, kej,.... ko gledam v aparat, da uskladim vse skupaj, mi vse tolk blešči, da ne vidim skor neč....



 Teta Strava mi je najbrž zračunala mal premalo cajta?
Za dol sva šla kao naokoli po Zabreški, ma nimam pojma, kje sva falila, da sva šla na koncu dol po isti??? Sej bo, sej bo...
NA STOL GPS
Če bi me pršu na sredi poti iskat helikopter, bi mu fejst plačala, da bi me prepeljal do dna.... zakaj ni blo konca teh kamnacu... grrrrr.
S STOLA GPS

Prideva v našo lepo..., pej 33 stopinj ob pol pjetih popoldne...kuhalca.