ponedeljek, 28. julij 2014

16. TEK NA GRINTOVEC, 27.7. 2014

Ah, za kraljevski tek na Grintovec pa res ne morem ostati zgolj pri stavku - Lepo je bilo.
 Vsakič znova napišem, da se, čeprav grem gor le kot navijačica, počutim, kot da sem na tekmi.
In res je tako.
Vse, vzdušje, tekači, navijači, pogled tja gor, proti goram in ko sem gor, pogled tja dol, v dolino,  vse me kar posesa v dogajanje. Hehe, morda kdaj, nekoč, pridobim toliko na moji ekstra  hitrosti, da bi vedela za zihr, da pridem v limitu na vrh in se tekme tudi sama udeležim? A zaenkrat naj ostane to le pobožna želja.

Napoved vremena je bila tokrat kar porazna. Dež, nevihte s točo, marsikdo je raje ostal doma.

A izgleda, da so se zgoraj nad nami bogovi dežja in bogovi sonca med sabo prepirali, kaj bi raje poslali na Zemljo. In se niso mogli zmeniti.In medtem časom, ko so se oni prepirali,  se je zgodilo nekaj idealnega - super vreme za tek in še spust v dolino. Niti sonca niti dežja.

V Kamniško Bistrico smo štirje, midva,  Mirko in Darko, prišli že pred pol osmo.

Kar nekaj iz Vipavske doline nas je prišlo v K.B.  Na fotki Sokol, moj ZZ top, Mirko1 in Darko

Prireditveni prostor seveda tip top pripravljen, Na travniku razobešena četica zastav držav udeleženk.

Seveda se nisem imela kaj preveč za obotavljat in tako sem se ob osmi uri odpravila proti Kokrskemu sedlu.
Do oznake še 6 km do cilja mi je šlo kot po maslu. A od 6km do 5km.... joj, se mi je vleklo, ni tlo bit konca..Ko končno pridem do okrepčevalnice pri klopci, povprašam po uri in fant reče, da so pravkar štartali. Torej eno uro do klopce? In že računam, kako bo najhitrejši pri meni čez 40- 45  minut..
Ko pridem ven iz gozda, mi vseeno malo bolj shodi. In šibam. Še 500m, še 300, še malo in že sem na mojem koščku, kjer se ustalim in kjer tudi že s trobljo čaka Nejčeva mama.
In že je pri naju prvi, pa Nejc in reka vseh kraljev in kraljic se začne viti.

Navijava, ragljam, ona trobi, jaz še slikam, ploskam, pojem, ni da ni.. Tako do zadnjega, Pravzaprav se mi zdi, da je potem, ko sem jaz že bila v koči, šla mimo še ena kraljica.   Nisem je videla v dolino, če ne, bi jo zihr počakala. Tudi njo, kraljico.


                      Seveda sem prosila pohodnico, če me obelodani.

V koči se okrepčam, poklepetam z Nejčevo mamo, ki se je že veselila drugega mesta svojega sina in počakam na naše.

Mojemu ZZ-ču je šlo, najbrž tudi na račun vremena, 10 minut bolje kot lani.


Siti ( na razpolago je bila tudi pašta za vegete, zelo dobra!) in napiti  smo se odpravili v dolino. Res zanimivo nam je vsem, kako je pot v dol lahko takoooo dolga. Treba je bilo tudi kar paziti, saj so bile v gozdu na mokrem kamenju in koreninah idealne razmere za štrbunk na ta zadnjo. Ne bom o tem, da ravno, ko me je moj pohvalil, da mi fejst držijo ta novi covati,  pogrnem na skali kot... In mu stalno žugam, da ne sme hvalit, ker se pole takoj zgodi narobe. Ma, me sploh ne uboga. :D
Hehe, danes bi lahko moža prijavila, da me tepe po ta zadnji, ker imam vso črno.

Ko smo prišli v K.B., sem nekaj časa še imela v glavi, da pomočim noge v Bistrico, ma , ko sem se malo z njo ofrišala....brrrrr,  me je minilo.
So pa imeli trije fantje dosti več poguma in korajžno čofotali po vodi.

Na žalost se nismo mogli udeležiti podelitve, ker smo hiteli domov na poslovilni piknik nečakinje, ki gre za nekaj let v Avstralijo.
 In potem mi po TF sporočijo o presenečenju. Joj, sem žalostna, ker me ni bilo. Res.
A navijala bom  vedno, če bom le na tekmi kot gledalec. Tudi brez nagrade.

Celotna ekipa z Dušanovo družino na čelu je še enkrat več pokazala, kako se lahko postreže vsem kraljem in kraljicam Grintovca A prestol, ta, ta pravi, je rezerviran za vaju dva, DUŠAN IN MIRA. In v njem kraljujta še na mnoga leta!

Hvala, da sem lahko bila delček prekrasne zgodbe v kraljestvu Grintovca! .ČESTITKE PRAV VSEM!

FOTOGRAFIJE



četrtek, 24. julij 2014

ČILI

Letos sem prvič posadila čili. Zgodba o čiliju se je začela, ko mi je Pajo poslal domov kar enih 80 semen v desetih sortah čilija.
Da se bo zadeva zihr prijela, sem jih oddala svakinji, ki je cvetličarka in še izkušena vrtnarica. A glej ga zlomka, tudi njej ( kaj bi šele meni) je prišlo na plano vsega skupaj 14 semen. Ki so kar in samo vegetirale. Nikamor niso zmaknile.
Pa sem potem, spet za zihr,  od Pajota nabavila še sadike.  

Ki seveda delajo, pišejo drugačno zgodbo. . A tudi njegove imam štiri , ki so kar naprej nizke. Cvetijo, delajo plod, a v višino nikamor. BWO???? Bonsai varianta? Da pa ne bo una obveljala: majhna flaška, hud strup?



 Sicer se ne vidi, a tabasco cvetov in plodov je noter res full.

 No, moruga scorpion ima en plod, nekaj cvetov, a v višino komaj da čez višino 3 dl lončka . Bwo?

                     Rdečijo.


 To sem kupila v trgovini namesto dveh osušelih paprik, pa nam je trgovec dal opozorilo, da je stvar zelo hot, hot, hot. Bomo videli. Oz. čutili.



No, to so ljuti feferoni.

Ta habanero red mi tudi nikamor ne zleze...


    Dutch chili.


                     Rdeča buča.


Tabasco.

                     Cayenne.

                    Tabasco.


 Zanimivo. Prvi je cayene, nato tabasco, ki mi ne potegne v višini in poleg tabasco, ki pa je zrasel visoko, nato dva spet nizka dutch chilija in zadnja spet visoka rdeča buča.


Še z druge strani....

Od unih semen mi poooočaaasiiiii raste 8 čilijev. Ma, rastejo. Zdaj cvetijo. Bom imela zimsko varianto, hehe.
No, kakorkoli, za prvič sem že zdaj zadovoljna. Zdaj, kako bomo pa scoville prenesli, pa še kaj v bodoče. Če preživimo,seveda.


29.9.2014
Čili mi lepo uspeva. Jih že kar jem, so močni, a prav hudega še ni bilo.

ponedeljek, 21. julij 2014

8. GORSKI TEK NA BEVKOV VRH, 20.7.2014

Včeraj sva se z možem udeležila 11.teka iz sklopa PGT. Ta se je odvil v Zgornjih Jaznah. Teklo se je na Bevkov vrh.
Priznati moram, da če ne bi bilo tega teka, najbrž oz. zagotovo sama teh krajev nikoli ne bi obiskala. Zakaj? Ker so na kocu sveta...in še malo naprej. A ker je DOP (Društvo za oživitev podeželja)Jazne najbrž vedelo, da se jast znam izgubiti tudi s stricem Garminom ( pa čeprav sem na tem teku že bila),   nas je od prvega križišča dalje, ko bi lahko obstajala možnost izgubitve, lepo usmerjalo z ličnimi tablami do štarta prireditve.



 Ker je čas dopustov, sem mislila, da nas na teku ne bo prav veliko, a očitno seže dober glas o prizadevnosti krajanov iz prejšnjih tekov v deveto vas in tako se nas je na tek iz vseh možnih krajev prijavilo okoli 90.

Prijazni gostitelji so nas stregli z vsem mogočim že pred samim štartom. Od kave, peciva, sadja ...
Na tem teku sem že večkrat bila. Lani, ko so progo spremenili, pa ne. Tako, da se mi niti sanjalo ni, da se tek začne s spustom. Prejšnja leta se je začel ravno obratno, s konkretnim dvigom navpično po travi.
In tudi v obratno smer.
No, kakorkoli,  na štartu se nas je zbrala lepa skupina in ob desetih  smo se  pognali v dol.  Bilo je vroče in okrepčevalnice na vsaka dva km so, vsaj meni, prišle več kot prav. Da sem se oblila z vodo in požirek popila.
Mislim, da nisem še nikjer drugod doživela označb s tablami vsake 500m,  koliko je še do cilja in celo, koliko do vode. Meni hitreje mine stvar.

A vročina mi pokaže hudiča  in ko sem prišla do zadnjih 500m, sem mislila, da bom lahko pretekla, ma ni šlo. Malo morgen. Nekaj sem se mučila s tekom po koščkih, Graparji so mi z navijanjem vrnili milo za žajfo ( ko jast na tekmah za njih kričim in tulim ), ma mi ni potegnilo...

                                 FOTO: Stane Rovšček


V cilj sem, ma prav zares ne vem, ali pritekla ali prihodila s časom 48:59. No, hihi, dober izgovor, če me kdo vpraša, kolk sem rabila.... 48...pa še malo. Nikakor pa ne 49!!! O, tolk pa ne!

Jošt Lapajne je kot zmagovalec za okoli minuto popravil lanski rekord, katerega lastnik je tudi on sam.
Pri damah pa je zmagala izkušena in seveda odlična Mihaela Tušar.

V cilju so nas postregli z vodo, čajem. Pa s  sadjem, za katerega ni bilo treba prevoziti niti kilometra, saj ga je bilo  na drevesih zares v izobilju. Hruške, jabolka, ronglo. Vse domače. Pa odličnim pecivom, jabolčnim , skutinim, borovničevim... mhm, vse domače.

Kar nekaj nas je odšlo še do razgledne točke, kjer smo si ogledali sosednje hribe in treba jo je bilo mahnit nazaj v dolino. Šli smo kar čez en travnik, po bližnjici.
Malo smo se čudili novim potem od velikih delovnih strojev, pa nam je domačin razložil, kako je žled popolnoma uničil daljnovode in to ne lesene, železne! Kar prelomili so se. Vse je bilo treba na novo. Ja, kruta zna biti ta naša lepa narava, zares.

Tega dne so imeli v Jaznah tudi turistično prireditev Sejem in ob zato pripravljenem šanku je več kot pasalo popit eno hladno pijačko. Za malico so pripravili golaž in za nas vegete dober domač sir. Tudi brez prevoženih kilometrov. Le do prve hiše je bilo treba par metrov.

Kmalu je sledilo žrebanje praktičnih nagrad in tudi podelitev kolajn in ličnih pokalov- košev za najboljše.
Pozdravi z obljubami, da se naslednje leto vrnemo in odhod.

Lepa prireditev. Hvala domačinom za vse.

REZULTATI



ponedeljek, 7. julij 2014

7. TEK PO ŠENTVIŠKI PLANOTI, 6.7. 2014

Po nekaj letih šentviškega premora ( z moje strani ) sem letos spet šla na ta tek. Šteje sicer za gorske v ligi PGT, ma kakšnih posebnih hribov ni. Je treba teč celo pot, torej to ni kaj preveč fejst zame.
Edini hud klanec, ki ga je pred ciljem organizator začinil, pa je le postregel z mojim užitkom-hojo na škrge. Medtem, ko so ga večinoma vsi prekl...., ah, sem jast zaživela.

Vam povem, da po ravnem tečem bolj počasi kot hodim v hrib. Če bi me npr. Milk, član TF, ki je za snemalca na naši nacionalki,  posnel in bi dal zadevo v montažo in zaukazal montažerjem, naj pokažejo kader v počasnem posnetku in bi montažerji pritiskali na knofe in ne bi šlo...  Bi  Milk prav kmalu dobil klic: "Mile, ne gre. To je že to, to je  počasen posnetek!"
Še krave, k so se pasle naokoli po travnikih, so, ko sem tekla mimo ograd, nekam čudno mukale.

Ah, kaj, ni kaj. Zdaj, da bi trenirala kakšno posebno brzino, ne hvala. Bom raje  še naprej lepa in počasna. Čeprav, še enkrat povem, nekje zadaj si  želim lepo in kvalitetno teč, a zgleda, da želja ni dovolj močna.

No, bejžmo mal k teku nasploh. Lepa je tale Šentviška planota, a kaj ko je vse lepo skrito Bogu izza leđa.
Smo za 90km poti porabili preko ure in pol za vožnjo.
Že zjutraj se je dan napovedoval v  hot, hot, hot in ob 10. uri,( medtem ko smo se zadnjič na teku na Vršič vsi skrivali pod strehami zaradi dežja),  nas je 58 tekačev tokrat lovilo sence krošenj. A ni kaj, štartat je bilo treba in bejžmo v fight.

Do Črvovega vrha  po makadamski cesti, pole sledi spust po stezi, razorani od dežja in krav, kjer si kar moral pazit na vsak korak, kam stopiš, da ti noga ne ostane v kaki luknji.


Cel cajt vročina, k sreči pa so bile kar 4 okrepčevalnice, kjer sem ponucala vso vodo, hihi. Pa spet na makadamsko cesto, malo tudi po asfaltu in ko si štuf spusta, te tabla potolaži, da je še 2km do cilja in kmalu se začne,  ja, kar strm vzpon na Kuk.  Ne vem, če ga je niti prvi tekel. No, kot že rečeno, jast sem tam prav malo oživela in zadevo z mojo hojo lepo predihala. Sledi še dobrih 500m  spusta do cilja in ura se pri meni ustavi pri 1: o2 in še nekaj, koliko , ne vem, ker jim je komp in program  pošteno zagodel.
Pod skakalnico,

kjer je s skoki začel in zaslovel  njihov domačin  Jaka Hvala, je iz cevi tekla voda in seveda, da je vsem pašalo se malo ofrišat.
 Za malico je bila pašta z golažem ali pa rizi bizi mineštra s palačinkami. Pole smo si privoščili še en pir, ( no, ne sam  enga, ma ne okol govort, ma je bilo strašno vroče in žeja kar kliče po še)  in na sončku počakali še na žrebanje nagrad. No, jast sem srečna v ljubezni in  nisem bila izžrebana, je pa zgleda moj možek  nesrečen in dobil za nagrado pol koluta njami domačga sira.  No, zdej ga ni več pol koluta, niti pol od pol, niti pol od pol od pol ne...
Ker jim je šlo nekaj narobe pri rezultatih, nisva čakala na podelitev. Sva jo hitro mahnila še na Slap ob Idrijci k prijateljem, ki so ravnokar kupili hiško blizu kopališča. Naprej pa ne povem, kaj je blo, hihi.
Sem pa imela danes za iti na vago po 13 mesecih in me je bilo prav strah, kaj bo pokazalo po včerajšnji gmoti pijače in jedače. Pa sem zavpila..... od sreče.... 0,8 kg manj kot lani 6. junija.

Rezultate prilimam, ko bojo. Evo, zdej so:
REZULTATI

Graf proge:

Konec dober, vse dobro!