Želim si na Kriške pode, ma, ko sem se spomnila na uni blesav semafor za nazaj, me je kar pasalo...
Pej bejžva na Stol.
In ni mi žal niti za nič, vejca nič.
Tak dan, s takimi razgledi.... bognedaj bit doma. Čim večkrat naj bo tako.
Zjutraj, ko sva se odpravljala, sem morala pred vrati na steni pofotkat paljka, k je za obrok ovil v pavolo škarjico...
Mi je še kar fotka ratala:
Ko sva prišla pred Valvazorja, je bilo vse tolk zagiftano s pločevino, da sem pomislila, če ima morde Severina koncert gwori? Hihi.
Še našga strpava v en kotiček in gas po ta strmi.
Že kmalu se ti začnejo odpirat taki razgledi, da bi kar tam ostal in gledal...
Zato bom danes bolj tiho, bom fotke dodala in naj se vsakemu izpiše kaka lepa zgodba...
Teta Strava mi je najbrž zračunala mal premalo cajta?
Za dol sva šla kao naokoli po Zabreški, ma nimam pojma, kje sva falila, da sva šla na koncu dol po isti??? Sej bo, sej bo...
NA STOL GPS
Če bi me pršu na sredi poti iskat helikopter, bi mu fejst plačala, da bi me prepeljal do dna.... zakaj ni blo konca teh kamnacu... grrrrr.
S STOLA GPS
Prideva v našo lepo..., pej 33 stopinj ob pol pjetih popoldne...kuhalca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar