nedelja, 31. december 2023

Inventura 2023

 Leta se obračajo kar malo preveč hitro, hihi. Se mi zdi, kot da sem včeraj, ajde, predvčerajšnjim spravljala letno inventuro za 2022. Pa je že na vrsti 2023.

Tekmovalno sem se že "upokojila", zgleda, saj nisem bila niti na eni tekmi zares. Oziroma, zares sem šla le na pohodniški tekmi na Porezen,


vse ostalo pa sem bila  na šestih netekmvalno ( 6 ur Skrlanke- tu so se zgodili tudi edini kilometri teka letos pri meni, seveda le v dolino:)), pa  Špićast vrh, Mala gora, Bevkov vrh trail, Everesting Mala gora in Vzpon na Široko).

Ma, sem zmagala prav na vseh.:))

Zmagovala sem tudi vsakič sproti na mojem hribčku Velikem Školju, letos sicer nekaj manj botov kot lani, a do 319 sem pa le prispela. :))

Od dvatisočakov sem zmagala dvakrat Krn, Debelo peč, Prehodavce(prvič), Hribarice(prvič) in Dolič. No, nejki je. Bulš ku neč.


Pozimi večkrat obhodiva obalo, če je vreme poleti okej in tekom leta pa seveda naš Nanos, pa Čaven, Waknu, Kovk, Golake, Sabotin, Skrlanko in hribčke v naši okolici. 

Res si želim tudi po drugih hribih, a, kaj ko je ta naša cesta vedno tako zabita s pločevino, da me kar vse mine. In če bi že bil promet okej, jo pa vreme špiči...in tako ostanejo drugi  hribčki v dobrem za naslednje leto:))


Na kolesu sem letos migala bolj malo. Bolje reči: nič. Vsega skupaj 65 km. Niti nimam ne vem kakšne želje...V bistvu sploh ne razumem, kako se folku ljubi gonit po cesti, polni pleha in izpušnih plinov. Da moram vso pot samo trepetat, kdaj me bo kdo zgazil? In vsa mrčes, ki gre sevejde direkt meni v gobček, ali v oči? ...o, đizs....In če grem po makadamu, pa požiram prah od avtomobilov in traktorjev, ki drvijo mimo mene....grrrr. 

Letos moram pocahnat v inventuro tudi moje vzdrževanje teže, saj sem na istih kilah že celih 20 let. Vem, da sem že lani omenjala 20-o obletnico, a takrat sem pač začela hujšat,  eno leto sem zgubljala kilažo in zato je prav uradno  ta dan 12. oktober 2003, ker sem bla tisti dan gostja oddaje TLP - v rubriki Pet minut slave. Torej, je letos tazaresna 20. obletnica:))



                           12. oktober 2003                                                      12.oktober 2023 

V inventuro bom tudi letos dodala  moj s.p.-smeti pobiram- za prašiči ( ma, prasci, je lepše slišat:)) na poti med Dobravljami in mojim hribčkom. Če bi vse dala na en kup, bi bil najbrž en kontejner premalo. Imam par strank, ki so zelo redne, najbrž tudi nalašč, ker vejo, da bom jast tista, ki bo pobrala za njimi? Ker zdaj pa že vsa dolina ve, da to počnem.  Pa nič zato. Vi kar mečte, bom pobirala, dokler bom upala.

 Ampak, ....pravim, da mislim da vejo, da bom jast tista, ki bo pobrala za njimi? 

Ma, lepo vas prosim,...kaj čjo vedet, nič ne vejo, ker nimajo s čim vedet...Ker je njih butara prazna. In prazno nima kaj vedet...Bolano, res, kako lahko sam sebi vržeš iz avta skozi okno piksno, prazno škatlo od čikov, embalažo od sladkarij, plastenko... in si naslednji dan kupiš novo porcijo, milseč, da je ta ista-enaka? Kako ista, če si pa vsak dan sproti poserješ svojo lastno zemljo? 

 Je pa bil vsekakor vrhunec odvrženo celo kosilo v grapo:
Buhseusmili...:((

Pejmo na lepše zadevšne...
Alora, vseh teh mojih hodov in pohodov se je v mojem Tekaškem dnevniku nabralo za 5145 km. Za kar sem porabila 1077 ur, kar bi dalo v povprečju skoraj tri ure na dan. In izmerilo mi je za 171841metrov višincev. 
Bomo videli, kakšne podatke bo pa dala Strava, ko bo sestavila statistiko, preneseno iz Garmina, ker uro sem pa res vestno uporabljala in bo zagotovo še bolj točno. 



Zdrava sem, hvalabogu in naj tako ostane. No, sevejde me sem pa tja kej boli, predvsem me boli v prehodu iz tazadnje v nogo. ( sem avgusta padla med potjo za GWOR!!! na Slavnik)  ma, kej čem stokat...grem hodit in je takoj boljše:))

Želim vsem, ki me čitaste in tudi tistim, ki me ne čitaste, da bi bili zdravi in osebno srečni. 
SREČNO!





sobota, 23. december 2023

RAZSTAVA JASLIC OŽBOT BOJANA, 22.12.23 - 7.1.2024-SOLKAN

 Danes pa ne bom o miganju, ampak o prekrasni razstavi jaslic, ki jih je iz lesa izrezljal Bojan Ožbot. 

                    Na njemu  lesen klobuk, lesena broška, lesen prstan, lesen okrasek na pasu v podobi leva, kralja..., kakopak.

Doma je iz Voljče Drage in je navdušen ljubitelj starodobnih vozil. 

                                                                          Letnik 1952!!!!

Z njim se je tudi pripeljal v Solkan, kamor nas je v dvorano krajevne skupnosti povabil na otvoritev več kot 18 metrov razstavljenih, iz lesa  izrezljanih jaslic, narejenih v enajstih letih  z nešteto urami dela.

V polni dvorani so nam  poleg kratkega kulturnega programa  srca ogrela mlada pevka, 13 letna Lea Fakin in njeni instrumentalni spremljevalki. Za to punco bomo sigurno še slišali. Čudovit glas.

 Po programu pa smo se lahko vedno znova in znova vračali v krog in občudovali vse jaslice, ki se jih kar ne moreš nagledat. 

 V nastali mojstrovini se ne moremo (vsaj jast ne) načuditi, kako je vse to do potankosti izrezljano. 


Kot zanimivost velja povedati tudi to, da se je s tem lotil šele pred 11-imi leti, ko je odšel v penzijo.


Nič več ne bom nakladala. Če boste kaj okoli Nove Gorice ali Solkana, se vam res splača zaviti še do dvorane KS Solkan, ki je pred cerkvijo na levi strani. Ne moreš zgrešit. Vstopine ni! Ma, vam povem, da se splača iti tudi namensko tja. ( za praznike odprto od 10.00-12.00)

FOTO



torek, 19. december 2023

SPET DO MORJA, 17.12.2023

 Lepa napoved vremena naju je spet poslala direkt k morju. Pozimi se res večkrat odpraviva tja. 

Parkirala sva na Bonifiki v Kopru. Tu je pozimi za vikend parkiranje brezplačno. 

Sva bila pa en dan prej na Golakih, tako, da ta prave zimske razmere s snegom sem v letošnji zimi le že okusila.



Zrak je bil čist in s tem seveda tudi razgledi na naše Julijce in italijanske Alpe res prekrasni. 
Do Izole po peš poti ob morju pozimi ni ne vem kaj....kar zebe, ker je sonce na drugi strani, a ko prideš ven na sonček, mmmm, njami. 
Tokrat sva v Izoli zavila levo, v Jagodje in prvič sem hodila skozi predor Šalet. Še nisem šla tu ever.
Pri gostišču Jasna sva naletela na kakih 200 motoristov- Tomosovih božičkov, ki so tekom celotne obale z dobrodelno noto navduševali ljubitelje teh motorjev in seveda najmlajše. 
Na vrhu Belvederja sva se spustila podenj in jo spet po senčki mahala proti Simonovemu zalivu. 


V Izoli seveda postanek v slaščičarni in kavica ter seveda moja baklava in šamšnitka. 
Tu sem srečala po sto letih Majo - Vrtnico na TF in Andreja, ki se jima je, odkar ju nisem videla, število članov v družini povečalo za dva krepka fantička. Kolk lepo. 
Pejva še nazaj. 
Kam?
Ja, obvezno v Koper na fastfish food. Na sardelice. So kar skočile na svoje mesto v mojem želodčku:))
Še malo šetanja po Kopru in pejva počasi nazaj v naše kraje. 
Dobrih 24 kilometrčkov prekrasnega dne. Bravo. Naj traja.

sobota, 2. december 2023

22. ŠTANJELSKI TEK, 2.12.2023

 Napoved vremena za tek je bila res ubitačna. In tudi zgledalo je res tako. Ko sva prišla v Štanjel, se je zlivalo za vse sowde. In veliko tekmovalcev je šlo zgolj in samo po nagrado in nazaj domov. No, ma, mi nworci, ta najbolj gajstni, se ne damo in za hvala lejpa se je tudi dež ustavil za časa tekme. In tudi podelitev je šla skozi...

Zmagala sta Jaka Grže in Lucija Krkoč, pred Elisom Filipičem in Saro Stopar ( ki je,... zdej je tu že mal bolanu...spet nisem prepoznala) ter Borutom Terčonom in Marjeto Šibelja.

Jast sem se udeležila pohoda, namesto 40 nas je šlo na pot deset v skupini, plus kakih 10 jih je šlo po svoje že prej ali potem. Marela je dejlala s polno paro, en bot odpri, en bot zapri, en bot odpri, zapri... ma, pole je pa prow gejnalo. Hodili smo čez lejpe luže in se imejli prow lepo. Ko so pritekli prvi tekači, smo se prelevili v navijače in navijali vse do (skoraj) zadnjega. 

Zanimivost: ta hitri tekači so bli zadaj "gnili" do glave... ta počasni pa nekateri, kot da tečejo samo po asfaltu:))

Aja, ne smem pozabit našga vodiča, ki je lepo skrbel za nas. Hvala. 


Jast sevejde ne morem iz svoje kože in sem zraven kričanja še mal škljocala. Se opravičujem ta motnim, ker so šli prehitro mimo mene:)) (Prvega in drugega sem morala prow preč vreč:(()

Evo, album: ALBUM FOTK

Z Jezerškovo smo se vidle komi v cilju, ma, bem, bulš ku neč...nje, Silvanca?


STRAVA GPS

Rezultati


nedelja, 26. november 2023

NA SABOTIN, 25.11.2023

 Na Sabotinu že kar nekaj časa nisem bila. Po južni gor pa sploh ne pomnim več, kdaj. Zadnje čase je bil vzpon zaradi tekem vedno s severne strani. A tokrat greva lepo po sončku po južni. 


K sv. Valentinu. Seveda po strmi. Ki je res kar konkretna. In hudo kamnita. Trening za gležnje...



No, po 2,2 km od parkinga pod solkanskim mostom, oziroma 1,25km od stopnic  sva že na vrhu, pri sv. Valentinu. 


Sledi še slab kilometer hoje po robu do koče, kjer se je po poti seveda treba najesti prekrasnih razgledov na vse strani. Je pa po vrhu bril kar mrzel sever, tako da se ni bilo kaj preveč za ustavljat. Je kmalu zazeblo...brrrr....



Pred kočo kljub sončku seveda ni blo nobenga, je blo preveč mraz, zato tudi midva hitro noter na čaj.

Vsa čast oskrbniku za poceni čaj. In tudi po hrani je tako zelo lepo dišalo, da sva že splanirala, da naslednjič pa tudi kaj pojeva tu... sploh tudi zato, ker se morava tja vrniti, ker je moj palce pozabil... :)) sva bla že preveč spodaj, ko se je spomnil, da jih nima v rokah:)) 

No, dol sva šla naokoli in seveda tudi čez novo mogočno 120m dolgo  kolesarsko brv - tretji solkanski most:)


Bravo. Cela reč. 

8,8 kilometrčkov in 550 višincev za lep izlet v sončku.

STRAVA GPS

RELIVE POSNETEK


Doma sem se tako najedla rižote, da sem popoldne MORALA še na mojga... Đizs... zakaj je vse tolk fino za papcat?....

ponedeljek, 20. november 2023

21.POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH, 19.11.2023

 Prva nedelja po Martinu je rezervirana za pohod po Vertovčevih poteh. 

Letos je napovedano lepo vreme, torej bo najbrž tudi udeležba večja kot zadnja leta, ko ni bla glih v kakih presežkih. 

Nekaj po osmih se odpraviva od doma in že v ajdovskem križišču je bilo videt na daleč svetlečo pločevino... Jejžeš, ma, kaj bomo morali že u Wajdušni parkirat? Ja, zgleda tako. Kolona je stala na cesti, avtobusi bi obračali, promet ni nikamor stekel, alora parkirava takoj za izvozom na AC proti LJ. 


Peške se odpraviva proti Ustjam, k mogočnemu hrastu, ki nas pozrdavlja s še  vedno polno krošnjo. 

Gužva je res velika. 

Pejmo. 

Ko sva se vozila proti Ajdovščini, je termometer v avtu kazal le dobre 4 stopinjčke. Brrr, prav malo zebe, a če ne prej, nas bo segrel klanec, ki pelje k sv. Marjeti. Ja, ja, že bi me segrel, če bi hodila s tempo korakom, a capljat v koloni počasi za vsemi... sem pršla glih tako zmrznjena gor. Hihi, se je pa folk, nevajen klančkov, na veliko slačil že na začetku hribčka...

O, da se malo ogrejem, si za prostovoljni prispevek privoščim ene višenjčke, dva piškotka in pejmo dalje, dejmo še drugim plac odstopit...

Na Planini se nisva nič ustavljala. Sicer sem pokukala, kolk košta panin- ena kajzerca s feto pršuta, ma, za 5 ojrotu naj jo kar imajo...So pa laufali, tudi panini, sevejde...ob taki množici.


Na križišču, ki vodi na Ostri vrh, seveda ne moreva mimo in jo mahneva spotoma še gor. 


V Potoku se je trlo pohodnikov. Je bilo vse skupaj kar malo prekruto. Gremo naprej...

V Jakulinih si v 450 let stari kleti


v miru privoščim en glaž črnega...da dobim apetit do Šmarij,

kjer si privoščiva polento z golažem. A, tudi tu je bilo treba vse na brzino, saj je bilo za vse premalo prostora, da bi se usedli in v miru pojedli.

Pri koritu sva seveda zavila proti mojmu Školju in prav pašalo je na vrhu par minut mira.

Na spustu si moj zamisli, da bi pa kar tekel v Žablje in domov. Okej, daj ključe avta, grem jast naprej sama. 

V Vrtovčah ogromno ljudi, godba na pihala igra in zabava, ogromna gužva tudi na šanku, saj so domačinke sproti cvrle kruhove šnite in štravbe. Ma, eno pa sem... njami, njami...

Še en glaž kuhančka in pejdi, mati, proti Tevčam.


Na Ustje in še spust do hrasta. Tu ob bogati ponudbi lokalnih pridelovalcev vseh sort dobrot  kupim super mocarelo kmetije Slejko in jo mahnem še dober kilometer do avta. 

22 kilometrčkov je zneslo. STRAVA GPS

RELIVE POSNETEK

Saj vem, da je fajn, da je obisk velik, ma, da je pa prevelik, pa mi ne diši glih, meni... je blo res tumač. 





ponedeljek, 13. november 2023

DIHAT MORSKI ZRAK, 12.11.2023

 Vse hribovske poti so več al manj blatne, pejmo eno asfaltno ob morju. 

Parkirava na vrhu Belvederja, na začetku peš poti proti Strunjanu, kjer je nekaj prostora za brezplačno parkiranje ( kakih 5 avtkov) . Ker je bilo napovedano dokaj oblačno, tudi deževno vreme, sva bila na gratis parkingu zaenkrat edina. 

Se uštimava in greva. Proti Strunjanu. 


Po poti iz vseh možnih kotov tudi tu bruha voda in odteka po cesti. No, vsaj blata ni. Se mi je pa zelo drselo. Z novimi covati! 
Čez cesto in v predor Valeta. Kjer tudi s stropa teče voda kot za stavo.
V Portorožu sva tik tak. 

Delavci popravljajo cestišče. Za njih ni nedelje...
Greva do Lucije in na mostišku kanala Fazan obrneva. 

Mimo zapuščenega kegljišča, kjer sem odkegljala kar nekaj tekem. Sedaj pa boga mati, vse zaprto, uničeno...
Skozi mondeni Portorož proti Bernardinu. 

Tu si privoščiva kavico. (predvsem zato, ker sem morala na minus dva deci)
Pejva v Piran. Turisti sicer so, a jih je bolj malo. Večina jih špreha po dojče...
Je bilo pa veliko domačinov, ki so sprehajali svoje pse. In tudi odvrženih vrečk s pasjimi iztrebki sem na poti kar nekaj opazila. WTF? V čem bi bil  point, da pobereš drek, ki ga potem odvržeš skupaj z vrečko? Grwoza.

Pejva pogledat škodo, ki jo je povzročilo neurje. Pavel1 in Pavel2 že laufata na polno, poleg pa sta dve gostilni, olupljeni stekla in še kar razdejani. 
Ja, ne bi bila rada tam, ko se je dogajalo...
Vzpneva se do cerkve sv. Jurija, pokukava skozi rešetko, 

prideva ven in .... dež. 
Bem, stopila se ne bova. 
Do vrha kockastega klanca ljubezni je kar padalo. V Pacugu pa se že prikaže sonček. 
Spust v Strunjan, mimo bara na plaži.

Od daleč je bilo slišat, da se nekaj dogaja in ja, seveda se je.. praznik kakija so praznovali. Ogromen šotor je bil nabit s folkom in nabit z vonjavami iz žara. Tako nabit, da se ni niti dihat dalo. Sem morala kar zbežat ven. V minuti sem bila komplet "odišavljena" s čevapi in pleskavicami...
Ma, gremo naprej...
Na Beli Križ. 

No, od tu dalje pa konec asfalta. Prehod v blatno kopel. In drsečo. 
Še do avta in avanturce je fraj. 
19 kilometrčkov in 3 urce tričetrt hoje je zneslo. STRAVA GPS




In kam greva zdej? Iz morja na Kras. Kam? Na pršut? Ne. Na morsko hrano. Na kalamare. Kamor veva, da bojo ziher njami, hrustljavi in se stopili v ustih. Gostilna Skala.