Po treh letih in dveh mesecih se je po vseh peripetijah od kovida do slabga vremena včeraj vendarle zgodilo spet. Tokrat 6 ur Skrlanke. ( hihi, sej, komu se pej ljubi sedem ur krožit, hihi)
Mojga stalno nejki boli, en bot ena noga, drugi bot druga, pole mu gre bolečina spet nejkam drgam, tako da ni bil glih kaj preveč za udeležbo. Alora, grem sama. Ker Skrlanka je pa pisana meni na kožo. In je res ne bi rada spustila. Sploh, ker je zadeva netekmovalnega značaja. Vsak tekmuje zgolj in samo sam s sabo. No, sevejde je na koncu lepo pogledat na seznam prisotnih, kolk botov je šel pa kdo drug in se mal primerjat z njim, ma, ta lastnost pač pripada človeštvu...
Zjutraj se uštimam, za vsak slučaj vzamem s sabo palce, ma, jih bom nucala samo, če mi res ne bo šlo. ( so me počakale vseh pet vzponov v kotu:))
Ob pol devetih sem na kraju zločina, se vpišem. Za darilce smo dobili lonček, z oznako Skrlanke.
Zaenkrat se mi je zdelo, da nas ni kaj preveč, no, najbrž se vsi burje bojijo. Ker, zeblo pa je. Za vse sowde, mene. Sem bla uštimana, kokr da grem v Sibirijo. In še me je zeblo. Dvojne hlače, tri majice, bunda, bufica, rokavice, brrrr. V prvi krog ne slečem niti pod razno nič. Me preveč zebe.
Pred štartom se pozdravljam z vsemi znanimi in malo manj znanimi, okrog 60 nas je vendarle bilo. Seznam se bo pa zagotovo tekom dne še polnil. Organizator nas pozdravi, nas malo poheca, da prav lepo pozdravlja Luko Dončiča ( je preveril, če ga poslušamo, ko smo se vsi obrnili, kamor je nakazal, da Luka je, hihi). Ampak lahko bi pa prav zares pozdravili (predsednico) Natašo Musar, ker ona pa je bila na štartu:)). ( Nataška, sem te bla zelo vesela, da te vidim. Ja, Mojčka tudi tebe, noooo. )
Štiri minutke čez deveto se podamo v dir, vsak po svoje. Tolk me je zeblo, da sem celo sama tejkala. Do mostička. No, na vrh sem prišla tik tak, in ne vprašte, če sem se že segrela....:) Uf, komi čakam, da odvržem v šoli pol cunj s sebe....Ob 9.59 se spodaj že prvič vpišem na seznam.
Okrepčevalnice so bile polne dobrot, tako spodaj kot zgoraj. Vsega, kar si želiš...pecivo, marmelada, nutela, čipsi, palčke, kruh, šalam, sir, panceta, bomboni, čokolatinčki, kokakola, čaj, enerđi drink, vino, šnopc. ( tega bom v zadnji rundi na vrhu:) Ni da ni.
Sama sem si zažugala, da vsakič nekaj vase vržem, da slučajno ne ošvohim kje med potjo.:) Košček baklave, deci kokakole, pest rozin in bejži, mati, v druzga. Ma, še prej moram na minus v šolo in seveda slečt ene hlače in ta debelo majico... Bundo pa zadržim na sebi. Ker je ob spustu na izpostavljenih mestih konkretno pihalo in takoj zazeblo, tako, da bo pašala...
Ob 10.35 sem že drugi bot na vrhu. Fantje obujajo stare medvojne navade in kuhajo ob strani šnopc, režejo mesne dobrote.
Privoščim si čaj in posušen kaki, dve besedi in gasa dalje. Šnopc mi pa pršparajte! Za zadnjo rundo! No, ne vsega, glih enga:))
V tem, drugem vzponu sem spoznala novo prjatlco, Simono. K je bla na 7 ur Skrlanke že prvič, ma, jast je nimam v mojih klinkarjih. No, zdej sem jo spravla notr. Za zmeri!
