nedelja, 27. december 2015

NA KALIŠČE IN NA STORŽIČ, 27.12.2015

Odločitev, da končno enkrat osvojim Kališče in če se bo dalo tudi Storžič,  je padla v soboto zvečer, ko mi je moj ZZ na FB pokazal fotko tekačev, ki so se po končani Novoletni tekmi do Kališča odpravili še na Storžič.
Ko sem jih videla, tekače, vse nasmejane, okoli njih čista jasnina, ups, modrina, v navadnih tekaških cunah....

Ah, sem rekla, ma jutri greva pa tudi midva.  Bejžva enkrat, da končno doživim to Kališče. Na TF namreč že leta berem o tekmah, pa Kališče gor-dol-gor, pa 12 ur Kališča, pa 6 ur Kališča, pa Novoletni tek na Kališče, pa KZTL...Jejžeš, jejžeš, jast pa še nikoli gor???? Kot ne na Grinti.

Saj, prav lahka ni, v par kilometrih preko 1000 višincev zmazat,... te pa tudi mal poišče. In od Kališča naprej še 600m višine???
Ma, jast, k sem vsega hudga vajena... hihi.... bom že.
Saj,  če ne bo šlo,  se vedno lahko obrnem nazaj, aneda, seveda....
In jo midva v nedeljo zjutraj res lepo mahneva na Gorenjsko.
V naši dolini se po novem zadržuje megla, a že takoj nad Podnanosom lepo sončno jutro. O, kako bo lepo! Do Lj super, v Lj  spet v belo zaveso, iz Lj ven pa spet sonček.

Stric Garmin naju je lepo pripeljal do Mač, za naprej pa sem za vsak slučaj sprintala ven opis poti iz Hribi.net. Res fajn, da je napisano, kam in kako, da se človk ne išče, ko mutav po krajih....Pa se hitro spomnim na 6 ur Španovga vrha, kako naju je pa prav stric Garmin zaj...., kako sva lutala, ojej, jej. No, če tega ne bi bilo, se pa spominjat ne bi imela kaj.
Parkirišče je bilo že konkretno polno, komajda sva dobila še za našga pežojčka prost plac.

In jo mahneva.
Pot na momente spominja na Šmarnco čez korenike. Najbrž bo to držalo, kajti z mojim sva oba hkrati en drugmu hotela  isto povedat.
Drugače pa se je lepo dalo hodit, saj je bilo suho.
Nekje tam, nekje, saj veste, tam, hihi, sva srečala komplet familijo Božičevih ( TF 2much4me).To je bilo pa tudi vse, kar se znanih tiče. Aja, moj pa je videl še Nejca Kuharja, k je pa itak svetlobna brzina, tako, da ga jast nisem niti opazila, hihi.

Na Kališču si na hitrco privoščiva malo vode in home made sadno bombico. Še škljoc...

In bejžmo hitro naprej, da nas tema ne ujame...:))))

Na delu poti skozi grmičje je bilo kar konkretno poledenelo in je bilo treba res pazljivo in počasi, da se kaj hudega ne bi zgodilo. Še zadnji kos po grebenu in ko sva bila skoraj že na vrhu, le še en kuceljček je bil, se mene poloti ena taka čudna kriza. Ja, nič, kar tako hudo mi je bilo, da sem se sesedla na eno skalo in rekla mojmu, naj gre kar sam naprej, jast ne morem več.
"Ma, dej, dej, pa ja ne boš zdaj nehala? Kaj prav res ne moreš? Počivaj malo, greva pole naprej..."
"Ma, ne, ne morem, bejži sam, te počakam."
In prav v tistem momentu pride z vrha ena bejba, k sliši, kako jočem in stočem...
 "Joj, gospa, zdaj pa res nimate več dosti, samo še čez ta kuceljček, in ste na vrhu, čisto malo še. "
"A, da je res tolk malo?"
"Ja, čist malo."
"Ma, ne morem, ne vem, kaj me je tako pobralo."
"Odpočijte si malo in potem naprej."

O, bem, če je punca rekla, da malo, pa bom ja zgrizla še tisto malo, aneda-seveda...Naj ji bo...

In res se spravim k še bolj počasnemu od najpočasnejšega vlečenja svojega telesca in prav zares kmalu zagledam vrh križa.

Ja, itak, da je bilo v trenutku vse hudo pozabljeno! Kakšni razgledi! Na dlani. Tudi Učko je bilo videt.





Vreme krasno, vroče, komot v kratkih rokavih, res prelepo. In to 27. decembra!!!!
O, kolk je bilo lepo. Nepozabno.  Mah, še en bot napišem, res je bilo lepo!
Malo sončenja in občudovanja in treba je v dol. Na Kališču pa še malo sončenja...
Stric Garmin nam je izračunal  tole MAČE-STORŽIČ-MAĆE

Tako sem v letu 2015 obiskala celo dva dva tisočaka. Sicer sem mislila, da bo moj ta drugi Grintovec, a ni zneslo, me je Storžič zagrabil bolj kot Grinta.




nedelja, 20. december 2015

GOLAKI-ČAVEN-KUCELJ-19.12.2015

Prekrasen dan, za bog ne daj bit doma!
Smo jo mahnili kar na trojček GČK. Razgledi na Julijce in Kamniško Savinjske Alpe prečudoviti, vredni malo straha pred Golaki, ko je bilo na par mestih kar konkretno ledeno, jast pa, seveda s copati :((((
Lepo je bilo.

GOLAKI



KUCELJ

ČAVEN

GPS SLED

torek, 1. december 2015

6. TEK NA TABOR IN ZAKLJUČEK SEZONE PGT ZA 2015

Kot že nekaj let sva tudi za letos obljubila tekačem, da za zaključek sezone PGT na pogostitvi v Gaberjah midva častiva najin kruh iz krušne peči.
Ker kruh kar hvalijo, ga je bilo treba speči en pikič več, da bojo vsi kontenti.
Torej sva enkrat zakurila že večer prej  in zamesila 25 hlebcev kruha. Takega,  polnozrnatega, s kalčki, otrobi, semeni, rženimi drožmi....
Peč se še niti ohladila ni, ko sva navsezgodaj zjutraj, nekaj po petih, že na novo zakurila in še enkrat zamesila še za 25 komadov.

Zjutraj naju je razveselil res prelep sončni vzhod, ki je napovedoval, da bo dan lep, sončen.

Nekaj po osmih sva končala. Hitro vse spakirala v avto, dodala še par vrečk kalčkov in otrobov za tiste, ki to obožujejo, zmetala v avto še nekaj cunj za najin lauf in bejžmo proti Gaberjam.

Pred dvorano je že vse dišalo po končni podelitvi, ki jo Klavdij pripravi, tako, kot zna le on. Sproščeno, zabavno, prijetno, predvsem sloni stvar na tem, da se tudi malo nasmejemo.

A najprej bo treba odteči prvi tek za novo sezono 2016. Tekmovalcev dosti, nekaj tudi takih, ki so na novo kupili štartno številko.
Ob 10. se torej 84 tekačev zapodi najprej na bližnji hrib Ostri vrh, se spusti nazaj v Gaberje in še enkrat v hrib, a tokrat na Tabor nad Erzeljem. Cilj pri cerkvici sv Mihaela, kjer si, ko se nadiham od navpičnega prihoda v cilj ter ojačam z banano in čajem, napasem tudi očke s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino. Moj čas je bil pol minute boljši od predlanskega. Lani pa nisem tekla - ups- hodila. 38:07.


No, počasi se vrnemo vsi nazaj v Gaberje.
Najprej nam pripada malica za opravljen tek. Pašta s tunino omako.  Ob kozarcu soka ali pa kozarcu rujnega.

Ker sem vedela, da bo tudi v zgornji dvorani hrane in pijače za izvoz, sem se spodnji kar odpovedala. ( No, pst, ne nobenmu pravt, ma glih 5 pašt s tuno sem pa le poskusila)

Kot rečeno, je bilo v zgornji dvorani tudi že vse nared za podelitev odličij za ta tek in nadalje podelitev za končano sezono PGT 2015.

Dvorana je bila nabito polna, mislim, da še nikoli tako.
Pokale in nagrade za končano sezono so podeljevali vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri tem, da je sezona lahko tako uspela. Med drugimi so bili z nami tudi g. Golob iz podjetja BLT,  mama kajakašice Špele Ponomarenko, Zdenka in Sonja Poljšak iz Olimpijskega komiteja, Darko Hrovatin...

Absolutna zmagovalca sta v tej sezoni Simon Strnad in Mihaela Tušar.


Čestitke. Vaju bom lovila naslednjo sezono. Hihi, nič bat, ulovila zagotovo nikdar ne. Bom z lovljenjem kar  moj repek vzdrževala.

Kriterij za izpolnjeno udeležbo je bil opravljenih najmanj 11 tekem. In takih, ki smo tako zmagali,  je bilo letos 55.
15 žensk in 40 moških. Sama sem bila na 17-ih tekmah. Od 21-ih.

Klavdij, kot vedno zabaven, z izbranimi glasbenimi vložki za vsakega posebej. Zame si je zamislil: https://www.youtube.com/watch?v=verxk2aeYIU&feature=em-share_video_user

Za mojga pa itak:https://plus.google.com/_/notifications/emlink?emr=02859214719991839498&emid=CLD9y_2stskCFdIKUwod33AIkw&path=%2F101047135474941270361%2Fposts%2FLMqjkmM9mzf&dt=1448824802470&ub=STREAM_POST_SUBSCRIBED

Več let kot sodeluješ v pokalu PGT, več in boljše nagrade dobiš. Tako sem letos sama poleg ostalih dobrot dobila za končano drugo sezono hlače in dres PGT-ja.

Ne smem pozabiti niti na žrebanje nagrad. Dobila sem kar dve nagradi, najprej buteljko vina za tek na Tabor in potem za PGT žrebanje še PGT kapco. A mi je na žalost nekdo, ki je bil zelo žejen, vzel buteljko iz kota, kamor sem jo spravila "na varno".
No, na zdravje mu želim.!

Glavna nagrada pa je bil LED TV z diagonalo 123 cm.
 Marta, naj ti lepo služi. Samo, da se zdaj ne uleniš preveč. Tek in tekme vsekakor postavi pred TV !

Še malo smeha z.... ( ja, zraven bi bili, pa bi vedeli...hihi)

Mihaela in Simon še zarežeta v torto

in žur se lahko začne. Pogostitev v preobilju.

In če se žur začne, kdaj se pa konča? Ja, najboljše, da nikoli....
In tako smo prav na koncu koncev  pristali še v Darjinem hramu, na odličnem rumenem muškatu.

V ponedeljek pa enih mačkonov  okoli mene.... kolkor hočete.

FOTO
FOTO FB
FOTO LT 1
FOTO LT2