PRAVLJICA NA GOLAKIH, 27.11.2017

Zjutraj sem šla najprej na moj hribček. Na vrhu sem se v trenutku, ko sem zagledala morje, ki ga sicer opazim lahko dva ali pa tri bote na leto, zavedla, da se danes v gorah delijo neprecenljiva darila.
In...
Sedem nas je bilo tako pametnih ( no, pet sva jih pač srečala), da smo danes za kosilo šli  na Golake po krasne razglede.
Njami, kolk sem se jih najedla. Do sitega.

Če bi jast imela oblast, bi zaukazala na tak dan, kot je danes,  obvezen dopust za vse in obvezen pohod na eno goro, dostopno za vse.
Sem s kamero mal posnela:
objem gora in morja

Sicer se meni ne ljubi glih po snegu in mrazu lazit, ma, danes, tako lep dan...ma danes pa sem morala it.

Ma, ni blo ene gore, ki je ne bi blo videt.  In morja... Za take momente mi je pa res žal, da nimam boljšega aparata. No, saj,  važno, da sem z učkami vse vidla in objela...
PAR FOTK

POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH,19.11.2017

Za tekače sem prepočasna, za pohodnike pa prehitra. Kam naj se zdej dam? :))

Končno sem se enkrat udeležila pohoda po Vertovčevih poteh, ki je bil v nedeljo že 17-ič organiziran.

S štartom pri mogočnem hrastu pod vasjo Ustje se par minut pred deveto podava na približno 17 km dolg obhod.

Parkirani avtomobili, avtobusi, kombiji so dali vedet, da bo gužva. In to kakšna. Na učk bi rekla preko 10.000 ljudi.

Od prvega metra do zadnjega, torej vseh 17 km ena sama kolona.

Seveda jast ne morem hoditi v počasnem ritmu, zato sva vseh 17 km več ali manj samo prehitevala.

Najprej v Dolenje in na vzpon do Sv. Marjete

    potem na Planino

s Planine gremo na Ostri vrh, kamor bo naslednjo nedeljo že prva tekma  lige PGT 2018.

Spust do Potoka in kratek vzponček do Jakulinov, rojstne hiše Matije Vertovca

Okrepčevalnice so laufale na polhno povsod. Od vina, kakijev, slaščic, miljon vrst likerjev, kave, kruha, paninov...vse je šlo za med.

V Šmarjah je bila glavna postojanka za topel obrok, a vrsta? Do Trsta.

O, wače, bejžva midva mal naokoli še na mojga, se mal oddahnit od tega živžava...ker jast sem tak, bolj tih, umirjen človk :)) 

Pod cerkvijo je bilo vse pripravljeno za osrednjo proslavo

Midva pa mimo iz Šmarske strani na mojga:

Na vrhu se malo okrepčava in spustiva nazaj v Vrtovče, kjer so krajani Vrtovč tudi na polhno stregli vse mogoče.

Seveda brez Elvisa Presleya ne gre

Sledil je še spust v Tevče, čez reko Vipavo v Uhanje 

skozi Ustje mimo zanimivih bučnih aranžmajev

   

      mimo od burje opustošenega bora

nazaj na izhodišče. 

En glaž črnega, pri Kandusovih na štantu obvezen nakup specialnega ovčjega sira

      Ma, kej jast ne znam slovensko, ma, se mi zdi, da je pravilno ovčereja? :))

In bejžmo počasi domov.

Saj je bilo lepo, ampak prav preveč gužve mi ne sede meni glih... 

Če bi bla za tolk folka tekma in bi jast samo navijala,... bi mi najbrž pa res zmanjkalo glasu? Bwo... 

NA DEBELO PEČ - 2014m, 4.11.2017

Eni so v soboto šibali na Valvazorja, eni so imeli ogledne ture UTVV, jast bi bla na obojem, a, kaj ko je treba tekmovat... in teč. Moje koleno pa zaenkrat še prav nič tega noče... no, sej, jast kot celota tudi ne, hihi. Prav nič se ne spremeni v meni, da bi si zaželela tejkat.:)

Vikend je tako prost pa mi pade na pamet, če bi jast pred zimo in snegom raje še kak dvajurček osvojila. Z mojim strumnim korakcem.
In grem hitro gledat na Hribe.net. Puf. Debela peč? Kaj je to za ena gora? Hitro čitat... mhmhm,... in si izbrat eno varianto.
Prepišem vse ta glavno, kako do izhodišča, na en piltek in že osvajam mojga, če bi blo to kako izvedljivo:))

Osvajanje je uspelo in nekaj po osmi zjutraj kreneva iz Dobravelj proti Pokljuki.
Za vreme je tega dne kazalo na Debeli peči čist lepe sončke. Ma, so bli skriti.:((
Na izhodišče sva prišla. Planina Zajavornik. Točno po cegelcu:). Se splača mal prej kaj prečitat.

Na parkingu je blo glih enih par avtov.
Ruzak, palce in pržgat Stravo (preizkušanje), da bo vse zabeležla in bejžmo v krasen gozd.

Je pa narava pokazala zobe kar enemu koknretnemu delu gozda ...kar groza te prime.

Tudi pot je do Blejske koče, ko zmažemo 3 kilometre, lepa, široka.

Haha, moram  mal črnega humorja... Midva hodva, prideva v enem ovinku do enega manjšega spomenika. Gor piše PADLIM MED 1941-1945.
Hodva,... in blefne moj:" Pazi, kako hodiš! Vidiš, tevi niso pazli in so vsi padli."
Sej,...moj... pač.

Pri koči se nisva nič ustavljala, le vezalke sem si zavezala mal bolj na trdo in sva šla, hitro naprej, da uloviva še tisto sonce, k ga je kazalo v napovedi... :))
No,  te sreče tokrat nisva imela, kajti in prej in pole je blo vsaj tolk razkajeno, da se je kaj vidlo, ma, ko sva bla midva na vrhu, pa živa zima, megla....

Zato, kaj čem počet na vrhu, v taki zimi,... hitro nazaj....
In ko sva prišla do koče, so se vremena seveda obrnila.
No, ma se je že pri spustu vsaj tolk mal razkadilo, da sva vidla naš Triglav in Rjavino pa Cmir...tam čez.

Aja in v snegu za sezono 2017/ 2018 sem že bla:)

Na Blejski koči sva se končno mal okrepčala.
Moram pohvalit, moj je speku tak kakijev štrudl,... da pr mej duš,.. če bi ga nesu na tekmovanje,... zihr zmaga! Al sem bla sam tolk lačna, hihi?

Ko sva prišla nazaj do avta, sva jo mahnila še na planino Zajavornik par 100 metrov naprej, probat srečo, če so kravce še doma... pa ni blo nobenga več.

Strava mi je pokazala 1 uro in 32 min miganja za vzpon in 1 uro 43 miganja za spust. Za gor je zneslo 5,4 km, za dol, k sva šla še na planino, pa 6,4km.
Kar se tiče pa kalorij... kar nejki... več za spust kot za vzpon...
Ej, Strava, z mene je teklo na vzponu, ne na spustu. Na spustu kmal še dihala nisem :))
STRAVA VZPON
STRAVA SPUST

Med vračanjem domov sva končno en bot zavila še do Brezja, kjer še nikdar nisem bila.

Tako. Kar se tiče mojih dvatisočakov, je najbrž za letos to vse.
Po snegu in ledu se mi ne da glih lazit nanje...
No, morda pa pade še Krn, če pride še kak toplotni val, hihi.
FOTO

ZJUTRAJ NA MOJGA, POLE NA TRI STROJE CUNJ IN OPOLDNE NA ČAVEN

Ah, sej ne bi nič napisala, ma, moram,  ko bom na stara leta čitala, če bom slučajno pozabla,... ker sem pa rekla, da tega dne za gvišno ne bom pozabla,...  dejmo zadevšno še napisat. Da bo fiksno:))
Alora, dans me je moj strumnim korakom gnal na moj Školj. On je šel zraven szi bičikleto, jast pa na polhno k nogam:)

No, mal pred vrhom on obrne, ker so na vrhu itak ene smotane skale, da se ne da vozit, in se spusti v Dobravlje, jast pa še do vrha. Kot vsakič, si tudi danes, ko pridem na vrh,  rečem: " Pa sem še en bot zmagala!"
Se obrnem proti Čavnu na pogled, se obrnem proti Krasu na pogled, grem k škrinci, da se podpišem in ups??? Kej je pa tuki zavito?

Primem, pogledam in vidim, da se je moja prjatlca Tina lepo spomnila name in mi zavila v drag darilni:)) papir  eno in edino rožco, k je bla na vrhu. In mi napisala eno posvetilce.

 Sem bla tako vesela, da sem si v hipu eno pesmico spesnila in jo ponavljala do doma, da slučajno kej ne pozabim. Da jo napišem na TF.
Res sem bla vesela.

Nekoč se bom morda razpisala, zakaj mi vse to toliko bolj pomeni.
Hvala, Tinca.

Pridem domov en dva tri... dam prat tri stroje cun, sušit, in tolk sem bla naspidirana, da sva šla še na Čaven.
In vam povem, tik tak sem bla gor.
Kako tudi ne, ko pa imaš za podlago poleg lepih misli še gosto tkano preprogo iz listja..

Zdej sem zapisala... 

Lep dan je za mano... še dosti takih.
KORAK - ČAVEN