nedelja, 15. april 2018

VIVICITTA - POŽIVIMO MESTI, 15.4.2018

Po dolgih, mislim, da kar enih 15-ih letih, sem se danes udeležila pohoda Vivicitta, ki povezuje obe Gorici in kraje ob meji.

Moj je šel na tekmo na Sabotin,

jast pa na Trg Evrope.

Kjer je bil štart pohoda. Lahko si si izbral 3km, lahko 6km, lahko pa tudi 12km. Seveda ni treba ugibat, kjero razdaljo sem si jast izbrala.:)

Ljudi ogromno, ogromno starejših, nekaj tekačev, našpičenih, da razdaljo pretečejo, vse pa je bilo seveda v večini italijansko govorečih. No, sem pa tja sem slišala tudi kak naš pogovor.

Za prijavnino petih evrčkov, ki je, se mi zdi, vsaj kar sem zastopla organizatorja, ko je v italijanskem jeziku razlagal, šla za pomoč goriški bolnišnici, sem prejela kar nekaj šenkov :

Plus pašto, na katero pa nisem čakala,... ker bi bla najbrž še zdaj v vrsti.

Na štart smo čakali do zadnje sekunde, kot bi šlo za tekmo ...

Za dobro vzdušje je skrbela godba na pihala.

10,9,8,7,6,....3,2,1
Andiamo!!!

Tekači se poženejo v dir ( od mnogih sem prepoznala le Aleksandro Fortin) proti Solkanu, jast se lotim hoje malček previdno, okoli sebe pogledujem, če dobim kako žrtev, ki bi se držala mojega tempa...

Pa je nisem dobila, žrtve:))
Ah, nič... grem jast po moje. Ker sem že upalila Sportstrackerja, sem seveda dala v drugo...

Pot nas je vodila mimo Kajak centra, štarta Traila treh vrhov

Sledi vzpon v Solkan in prečenje naše lepe, modre Soče


In že smo počasi - ups, hitro, v Italiji.
Še nedolgo nazaj v zgodovino bi me kar streljali, če bi bla tam brez pašaporta, danes pa sem jo lepo maširala in se povezovala med ljudmi in kraji  v eno celoto.

Tempo sem imela kar konkreten. Zato sem bila seveda na poti več ali manj sama. No, prav sama ne. En možakar me je v dol prehiteval s tekom, v gor pa jast njega s hojo. Kar enih deset botov sva se en druzga prehitela. Seveda bi me lohk vsaj mal zamikalo, da bi se tudi sama spravila v tekaški dir, ma,... ni šans,... mi ni potegnilo. Na momente mi je šlo to že kar malo na nerve, pa sem si rekla, dej, baba, poteči malo, da se ga rešiš.... klepetat itak ne moreš, ker je bil Italijan. Ker, jast in italijanščina smo pa štirje:))

Še, ko sem šla mimo njega in ga mal ogovorila, če mu  ni vroče v dolgi trenerki, zapet do vrha... me je sam čudno gledal??? Kako tudi ne... preden meni pride, kaj je kaldo, kaj fredo...rečem, kar oboje... in pole možakar si misli, kar si misli....

Aja, ne smem pozabiti na oznake, na redarje, ki jih je bilo... Pr mej duš, da na Vipavskem teku v vseh 20 letih skupaj ni bilo tolk redarjev, kot tuki na enem samcatem pohodu. Bravo!

Tudi okrepčevalnici sta bili na poti dve. Sama sem samo na hitrco obakrat vzela po požirek aque minerale... je bilo pa na stojnici tudi kaj za prigriznit.

Nekje okoli sedmega ali osmega kilometra sem možakarju le ušla.
Se mi zdi, da v kraju Piuma? ( ja, bo pravi... sem naknadno pokukala mal po zemljevidu:)) Luštkan kraj. Lepa narava.

Nekje pri devetem kilometru še enkrat, le da tokrat v Italiji ( Mojčka, reši me, ... kjeri kraj je to? Kej  je to še vedno Piuma?), čez Sočo...

In še gasa do cilja.
Sporttracker mi je izmeril 10,85 km dolžine. Vse skupaj sem zmazala v 1h 30 minut, kar za navadno hitro hojo znese kar dober tempo 7,2 km na uro. Moram pa seveda še poudarit, da zmažemo tudi 180m višincev, kar ni zanemarljivo.
Važička!!!
GPS VIVICITTA





nedelja, 8. april 2018

PA ŠE NA ČAVEN OD DOMA DO LOKAVCA IN PO VERTIKALI, 7.4.2018

Moj je šel spet tejkat .... :) na Istrski, jast pa sem lepo odrajžala od doma na Cesto, v Lokavec in po vertikali do vrha Čavna.
Nekaj mi je SportTracker bluzil.... do cerkve v Lokavcu, ko sem pritisnila na Lap, je bila razdalja 4,2km. Zdej, če je vertikala dolga 4,2km, bi mi moralo na vejkarci pisat, da sem nardila 8,4 km... piše pa samo 7,9? Od srednje čavenske do vrha mi je izmerilo le 600m. Tuki je nejk narobe.
No, sej ni važno ( al pa ja),.... v glavnem, upam, da se tekačem do tekme stečejo vse vode in se mal posuši teren na prvem kilometru. Zakaj zdej je blata za izvoz.

Ko prečiš požarno in zagrizeš navpično, se en kilometer vleče za 4 navadne....pr mej duš....
                 Tle se začne je....

No, pole, ko se pride na plano, se pa sicer še grize, ampak vsaj mal veš, da bo kmalu konec....:))

Na Čavnu je bilo polhno ljudi, med drugimi sem srečala Zdravkota Bavec in Roka Lavriča, ki pa sta prišla na Čaven kar od izvira Hublja. Bravo! Mal smo poklepetali, mal popili, jast sem zmazala eno jotko in se poslovili. Ona dva nazaj, jast pa naprej. Najprej na Kucelj,

 iz Kuclja pa na Malo goro.
Ne vem, ampak meni je znano, da naj bi v nedeljah Kamenjci v koči na Mali gori dežurali. A danes je bilo vse zaprto. pa tako lep dan je bil. Škoda.
No, ker ni blo nobenga, le eni so se martinčkali v travi, sem odrajžala počasi proti Kamnjam in do Dobravelj.
Blizu 20 kilometrčkov čiste jasnine. Za uživat do konca!
Ker bo kmalu prevroče....

Dobravlje- Cesta- Lokavec-Čaven


Čaven-Kucelj-Mala gora-Kamnje-Dobravlje

 GPS DOBRAVLJE-CESTA-LOKAVEC-ČAVEN

GPS ČAVEN-KUCELJ-MALA GORA-KAMNJE-DOBRAVLJE


torek, 3. april 2018

18. GRADIŠKI GORSKI TEK, 2.4.2018

Tonek, kje si bil???  Ne mi rečt, da drsalnica ne gre kar sama od sebe?  Tudi Milk te je pogrešal, kaj šele jast...

No, v glavnem, malček poročila.... jast sem se zadnji moment odločla, da grem tekmovalno netekmovalno. Ob 9.30 sem jo ubrala po poti proti 734 m visoki Škavnici, seveda lepo, na izi, in ob 10.24 sta glih 100m pred ciljem mimo mene prihitela Simon in Rok. 
Sej sem se že Roku opravičila, ker sem navijala le za Simona, ko sta skupaj prišla mimo, ma, če me ubijeste, mi ni haskenlo, kdo je Rok!???  In ko ga vsaj ne bi poznala??? Ma, ga!!! 
EMŠO!? Ne mi nagajat, prosim!  


No, pole sem seveda eno malček zvočno medote preganjala in navijala do konca.  

Vmes mi je, pazi zdaj to, Lučano Plahuta, preden je prišel do mene, nabiral rožce, da mi jih pokloni, ker mu vedno zapojem eno lepo pesmico, ki si jo pač zaželi tisti moment.... in danes je to bila: Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože... 

( po tekmi sem izvedela, da mi jih je nabiral že na Plazu- mojem bivšem...., a je le-ta rožca preden je prišel do pod Škavnice, že ovenela...in je zato moral še en bot v akcijo iskanja lepih cvetlic.  )


No, kakorkoli, do cilja sem počakala na vse, in jo potem še sama mahnila do konca. Nakar mi  stroga sodniška trojka pove,

da čakajo še na enga možakarja- Italijana Sergiota . 

No, Sergio na žalost ni zmogel do konca, je pa zato potem na Gradišču lepo podoživljal svoj vzpon in med drugim rekel, da je pač že malo v letih, saj bo junija dopolnil 79 cvetlic. 
In jast, kot da bi mi neki reklo, vpraši ga, kterga junija,.... ga res vprašam, Sergio, ma kvale džorno? 
In res, če me ubijeste, sem vedela, da bo rekel: 19.  Le da 27 let prej. No, pa sem dobila enga so....  
Aja, kej najbrž nisem še napisala, da je blo vreme tip top? Super tip top. 
No, sej boste vidli vse na fotkah. Na mojmu bivšmu Plazu so bili razgledi za gate trgat!!

Zmagovalka Klementina je za par sekund popravila rekord proge.  
Klementina, bravo. En velik BRAVO seveda tudi vsem ostalim, še en malček bolj BRAVO pa vsem prvo uvrščenim.

Mihaela Tušar, Rok Bratina, Klementina Lemut, Simon Alič, Sara Durn, Simon Strnad ( iz leve proti desni)


Po sto letih je na tekmo prišla Simona Žabjek--- z mladino poleg sebe...  
Kosilo-jota s klobaso - na kmetiji Avin je bilo odlična. Odlična je bila tudi kapljica rujnega.   
Na žrebanje praktičnih nagrad sem zamudila, ker sem se futrala tisti cajt... no, ma sej, itak ni blo avta za glavno nagrado.... Priznam pa, da mi kaka sadikca sadja ne bi bila odveč....  

Aja, še na ata Koširjevga ne smem pozabit.... k se je vpisal naknadno za netekmovalno!!! Ata Koširjev, upam, da jo kdaj mahneva skupi proti gor.... 

Bem, na kratko.... super je bilo!
Rezultati so pa tudI že:
REZULTATI
In še moje fotkice:
FOTO