sobota, 22. avgust 2020

NA KRN (2244m), 22.8.2020

 Hitro, hitro, ... je treba ponucat lepe dneve. In v teh čim več dvatisočakov zmazat. 

Alora, današnja destinacija je Krn. Zjutraj vstaneva kot da greva na šiht. Protokol kavice, kakcanja, umivanja, štimanja. In bejžva. 

Urca je bila nekaj čez sedmo. Lepo po dokaj prazni cesti. V Kamnem zavijeva proti vasi Krn. Pot se kar vleče. Iz Vrsnega, ko že misliš, da si prišel na konc sveta, te čaka še 5 km vijuganja po ozki cesti. Ja, če bi jast vozila bi bila najbrž še zdaj tam, v enem ovinku, ko pride nasproti naju kamiončin s prikolico mleka in je moral moj kar nekaj časa rikverc, da se je lahko umaknil, da je šel kamiončin mimo. O, buh, nisem jast za take štose... za rikverc pa sploh ne...

Končno prideva do parkinga. Nabit do zadnjega koščka. Ojej, bo gužva dans. Bem... 

Pogledam proti Krnu, še vsa na dlani. Naj zdrži. 



Vzamem mojo torbico. Iščem, kje je voda, ki sem jo doma natočila v mini flaškico... O, buh, vodo sem pustila doma na pultu. Kwoza. 
Bem, saj, na koritu se je napijem, pole pej zdržim še tiste 4 km do vrha. Če bo prehudo, bom pa mojmu mal pojokcala...šmrk, šmrk...In bejžva.

No, meni osebno je še tahujši klanc prav do korita z vodo. Pole ne vem, al sem že tolk udejlana, da gre kar samo naprej, al kej je, ma, meni pole ni več ne vem kolk hudga. Pač, pičiš korak za korakom in gre. 

No, do korita prideva oba že gnila ko cucka. Nažlampam se vode. V roki sem imela paloma robc, s katerim sem se dva bota obrisala po čelu in že je bil za odtisnit... 

Na, poglejte, kolk jezera sem nardila z enim stiskom:))


Sej se vidi kaplje, njede, kako polnijo bazenček? :))

Sonce se je nekam skrilo. Še buhde. Vlage v zraku za izvoz. Folk prehitevava, vse je nekam obupano... kaj ne. Ena gospa je že pri koritu rekla, da ne zmore več naprej in se je obrnila. 


No, zdej se moram mal pohvalit, ampak res se pozna, da imam hodaške kondicije za izvažat. Šla sem mimo sto ljudi, ki so komajda premikali noge proti gwor, eni so krepani ležali v travi, ena tetka je pravla možu, le kam jo je zvlekel,...vsak je imel nejki hudga na pladnju. Ma, na koncu smo vsi zmagali. Jast, k sem šla mimo njih bajdvej in oni, k so prišli na vrh malovečkasno. 

No, bejžmo dalje... Razgleda v dolino sicer ni bilo, ma, murja pod Krnom pa tudi ni vsak dan...:))


Približno kilometer in pol pod vrhom pogledam proti vrhu. Agha, tuki si, koča..., zdej pa bo... Ja, ja, optička varka... skupo bi te platila, kad te ne bi poznala... že vem jast za to finto. 

Alora, zdej si pogledala in da slučajno ne pogledaš več gor... da ne zgubiš volje. Ker bo še trajalo...da boš pri njej. 


Moj je nejki obcagal in šel bolj počasi, jast sem šla naprej. Saj veva, kje je cilj.:)) Brez pjače!!!

















Na vrhu res prekrasni razgledi. Na eni strani morje oblakov, na drugi pa komplet naše gorovje na dlani. 

In TEČNE MUHE!!! Ma, kako tečne... Grwoza. Da je blo za uiti...

Bejžva dol h koči na eno birčko... Pst. Dva radlerja in eno ta pravo. 13,50 evra. Za teve šolde dobim pr prjatlu 27 pivičk, ko je akcija:)) Bem, helikopter je trejba plačat. Čeprav to ni prav. Tuki bi morala država nejki naredit, ne pa meni računat biro 4,50 evra. 



Mal se še posončiva. 

In vrneva v dolinco. 



Na planini Kuhinja sva prvič danes jedla. No, lažem, za gor sem snedla eno mini čokoladco, sej veste, uno z Lidla. So fejst za dat en grižljaj v usta. 

V vasi Kamno sva parkirala avto ob cesti, kamor je dovoz za  une, k se gajdrajo szi raznimi čolni. In šla pod most. Seveda sem se vrgla direkt v Sočo. Kolk je pašalo mal ohladitve. Res je. 

No, zdej sem doma in hitro pišem....a, nje,...sem že spisala:))

Lepo je bilo. Naj traja. 

KRN VZPON GPS

KRN SPUST GPS






sobota, 15. avgust 2020

19. VZPON NA ŠIROKO, 15.8.2020

 Ker je to vzpon na široko, ga je NIJZ dovolila, hihi, če bi bil na ozko, ga pač ne bi:)) 

110 korenjakov, med katerimi je prišlo kar nekaj elitnežev, ker je bila to tudi izbirna tekma, je postregla tudi z novimi zmagovalci. 

Sama sem štartala dobre pol urce prej na moj pohodniški tempo. Ta vzpon meni osebno zelo ustreza, je kar tak, enakomerno konkreten, in se ga da šponat... je pa do dobrih dveh kilometrov na betonskih tleh kar zdrsljivo in me je kar konkretno nazaj vleklo drsanje...da ne govorim o spustu, ko smo v večini drseli dol... drselo je tudi unim s fejst covatmi.


No, ustavla sem se na super razgledni in super eho točki. Ko je bilo do cilja še dobrih 500m. Tam sem bla prva in čez par minut smo bili tam že trije ali štirje... vsi naj bi fotkali...in mal smo se že skoraj fajtali, kdo bo kje:).  Ja, če je pa tam ta boljši pošto. No, nekako smo se zmenili, jast sem stopila malo v bržinco, eden malo bolj na levo, eden na sredino, pa je bilo za vseh zadosti:)) 

Med čakanjem smo se seveda mal menili, kdo bojo prvi, ki bojo  pritekli mimo nas in vam povem, če bi stavla, bi danes fejst stavo izgubila. Prvi je namreč prišel mimo Jošt Lapajne, drugi meni še neznan Španring Klemen, tretji pa Tavčar Luka. Jast sem pa rekla, da bo prvi Bregar, drugi Alič, tretji pa Janžekovič... še sreča, da nisem stavla. 




Pri dekletih pa je mimo mene šla prva Nuša Mali, kmalu za njo Varineja Drašler in Klementina Lemut. Krčala sem ko blesava, navijala, da se mi je v želodec videlo in rekla Varineji, da naj stisne, da zmore tudi zmagat. Seveda nisem jast za to zaslužna, ampak Vari  je Nušo res še prehitela in tako zmagala. Bravo, Vari! 

No, seveda, če že navijam, potem sem vedno tam do konca in ko je šla mimo mene še metla, sem jo mahnila za njim še jast v cilj. 

Da si izmerim tudi sama, kolk sem nucala za moj hod. 

GPS STRAVA

V cilju smo bili postreženi z obilico sadja in zares konkretnim kosilom, kjer komot rečem, da se z eno porcijo najesta dva. Plus štruklji. 


Rezultati so bili kar hitro, podelitev zaradi korwone ukrepov le za absolutne. Mi smo pa kar ostali in se lepo imeli. 

Sem pa šla vmes kar ene tri bote na vrh Širokega, kjer so tako lepi razgledi, da se kar ne moreš najest:)). Res lepo. Poleg klopi so uredili super veliko panoramsko fototablo, z opisanimi vsemi vrhovi pa tudi daljnogled so dodali. Super! 


Po spustu na železniško postajo smo šli vsi skupaj še na en drink in počasi domov.



 Lep dan. Vreme je zdržalo. 

Se je pa kar nekaj temnilo, ravno, ko smo odhajali vsak v svoje konjičke...

Fotke najdete pa tuki:  FOTO

Moram mus dodat še dve fotki s Farkotom... še sreča, da obstaja lepotno fotkanje... sva tko lejpa...za na tekmovanje:))






sobota, 8. avgust 2020

KRIŠKI PODI (2050m), 8.8.2020

 Sem si držala obljubo, da grem še  na Kriške pode in bilo je prečudovito! 

Nimam besed. 

Na vrhu pa, kot da bi se zmenili, srečamo še našo Ano, k je prtekla stapotjo s Škrlatice še mal na Kriške pode. In šla še naprej ...stapotjo:))


   Zjutraj je blo prav megleno ....
   Ma, so se kmalu zjasnila vremena:)) 



Od te table do vrha sva nucala s postankom vred 1uro 50 min. 
Sva kar šponala... ma, se je dalo....
Strava mi je dala opombo, da sem pršla na vrh četrta ever... (hike - od unih, k si merijo, da se zastopmo)


















     Tam čez se vidi Zasavska koča na Prehodavcih. Sva videla tudi helikopter, k je pripeljal robo gor in odpeljal nazaj... zanimivo.

     Bavški Grintavec na dlani


   Glih pikco se vidi zgornje Kriško jezero
                     Razor
                      Stenar  zadaj
Spodnje Kriško jezero







GPS STRAVA ZA DOL

Ko bom šla v penzjon ( tega pa ne bom najbrž dožvejla), bi zamenjala hišo v Dobravljah za eno v Bovcu, al pa kje tam okoli... da bi bla bližje tem prekrasnim hribom... 

V nedeljo pa sva jo, že kar klasično v tem poletju, mahnila najprej na Slavnik in pole še se mal okopat do morja v Ankaranu. 

GPS SLAVNIK


Na Slavniku je bilo zelo malo ljudi. V primerjavi s tem, kar doživljava v večini primerov. Tudi na parkingu sem, ko sva pršla nazaj, preštela avtote in jih naštela le 20. Pa tolk lepo je blo na vrhu. 

Med vračanjem sva pa še stapotjo nabrala eno vrečkico drnulj...
 Za v šnopc, da bo pozimi kaj za presejkat:)) Njede, Farko? :))