Sem si držala obljubo, da grem še na Kriške pode in bilo je prečudovito!
Nimam besed.
Na vrhu pa, kot da bi se zmenili, srečamo še našo Ano, k je prtekla stapotjo s Škrlatice še mal na Kriške pode. In šla še naprej ...stapotjo:))
Sva kar šponala... ma, se je dalo....
Strava mi je dala opombo, da sem pršla na vrh četrta ever... (hike - od unih, k si merijo, da se zastopmo)
Ko bom šla v penzjon ( tega pa ne bom najbrž dožvejla), bi zamenjala hišo v Dobravljah za eno v Bovcu, al pa kje tam okoli... da bi bla bližje tem prekrasnim hribom...
V nedeljo pa sva jo, že kar klasično v tem poletju, mahnila najprej na Slavnik in pole še se mal okopat do morja v Ankaranu.
Na Slavniku je bilo zelo malo ljudi. V primerjavi s tem, kar doživljava v večini primerov. Tudi na parkingu sem, ko sva pršla nazaj, preštela avtote in jih naštela le 20. Pa tolk lepo je blo na vrhu.
Med vračanjem sva pa še stapotjo nabrala eno vrečkico drnulj...
Za v šnopc, da bo pozimi kaj za presejkat:)) Njede, Farko? :))
Ni komentarjev:
Objavite komentar