Ker je to vzpon na široko, ga je NIJZ dovolila, hihi, če bi bil na ozko, ga pač ne bi:))
110 korenjakov, med katerimi je prišlo kar nekaj elitnežev, ker je bila to tudi izbirna tekma, je postregla tudi z novimi zmagovalci.
Sama sem štartala dobre pol urce prej na moj pohodniški tempo. Ta vzpon meni osebno zelo ustreza, je kar tak, enakomerno konkreten, in se ga da šponat... je pa do dobrih dveh kilometrov na betonskih tleh kar zdrsljivo in me je kar konkretno nazaj vleklo drsanje...da ne govorim o spustu, ko smo v večini drseli dol... drselo je tudi unim s fejst covatmi.
No, ustavla sem se na super razgledni in super eho točki. Ko je bilo do cilja še dobrih 500m. Tam sem bla prva in čez par minut smo bili tam že trije ali štirje... vsi naj bi fotkali...in mal smo se že skoraj fajtali, kdo bo kje:). Ja, če je pa tam ta boljši pošto. No, nekako smo se zmenili, jast sem stopila malo v bržinco, eden malo bolj na levo, eden na sredino, pa je bilo za vseh zadosti:))
Med čakanjem smo se seveda mal menili, kdo bojo prvi, ki bojo pritekli mimo nas in vam povem, če bi stavla, bi danes fejst stavo izgubila. Prvi je namreč prišel mimo Jošt Lapajne, drugi meni še neznan Španring Klemen, tretji pa Tavčar Luka. Jast sem pa rekla, da bo prvi Bregar, drugi Alič, tretji pa Janžekovič... še sreča, da nisem stavla.
Pri dekletih pa je mimo mene šla prva Nuša Mali, kmalu za njo Varineja Drašler in Klementina Lemut. Krčala sem ko blesava, navijala, da se mi je v želodec videlo in rekla Varineji, da naj stisne, da zmore tudi zmagat. Seveda nisem jast za to zaslužna, ampak Vari je Nušo res še prehitela in tako zmagala. Bravo, Vari!
No, seveda, če že navijam, potem sem vedno tam do konca in ko je šla mimo mene še metla, sem jo mahnila za njim še jast v cilj.
Da si izmerim tudi sama, kolk sem nucala za moj hod.
V cilju smo bili postreženi z obilico sadja in zares konkretnim kosilom, kjer komot rečem, da se z eno porcijo najesta dva. Plus štruklji.
Rezultati so bili kar hitro, podelitev zaradi korwone ukrepov le za absolutne. Mi smo pa kar ostali in se lepo imeli.
Sem pa šla vmes kar ene tri bote na vrh Širokega, kjer so tako lepi razgledi, da se kar ne moreš najest:)). Res lepo. Poleg klopi so uredili super veliko panoramsko fototablo, z opisanimi vsemi vrhovi pa tudi daljnogled so dodali. Super!
Po spustu na železniško postajo smo šli vsi skupaj še na en drink in počasi domov.
Lep dan. Vreme je zdržalo.
Se je pa kar nekaj temnilo, ravno, ko smo odhajali vsak v svoje konjičke...
Fotke najdete pa tuki: FOTO
Moram mus dodat še dve fotki s Farkotom... še sreča, da obstaja lepotno fotkanje... sva tko lejpa...za na tekmovanje:))
Ni komentarjev:
Objavite komentar