Na novega leta dan ne grem nikoli na moj hribček. Bwo, ne vem, zakaj, ma ne grem.
Zjutraj vstaneva, protokol in ker sem imela že nekaj časa v butari, da greva na novega leta dan pred Opatijo, po poti Lungomare, ker od danes dalje ni več meje s Hrvaško in na meji ne bo treba čakat in ker sva bla prepričana, da je megla samo pri nas, sva seveda sedla v avto in šla. V živo meglo.
Grwoza!
Na Razdrtem je bla vidljivost prow zares nična. Vozimo proti Kozini, nič boljše.
Ma, prow na brzino sem si premislila in predlagala mojmu, da greva raje samo do Kopra. Če bova sploh pršla do tja....Moj je bil takoj za. Kdo se bo po tej megli vozil po regionalki proti Starodu....
In tako sva, namesto v Opatiji, pristala na Bonifiki. Če še ne ve kdo, pozimi je na Bonifiki parking zastonj.
Ker mojga boli gleženj, sva doma "spakirala" v avto zanj bičikleto. Se uštimava in bejžva na najino klasiko, proti Izoli. To res nekajkrat na leto oddelava.
Gužve na poti ni bilo. So vsi še spali, hihi. No, ker sem stalno dežurna za hodit na minus, sem komaj čakala, da prideva do prvega WC ob peš poti. KI PA JE POZIMI ZAPRT!!!!????( ma, prejšnjo zimo je bil odprt!)
Ma, za skuzibuh, glih pozimi ga nuca človk!!!! Sej ne morš verjet...Okej, grem pa v bržinco, vsem na oči...
Prideva v Izolo in seveda direkt k Ekremu, da zmažem prvo šamšnito letos...in glej hudirja, tudi slaščičarna do nadaljnega zaprta. Prenova. Na, zdej....
Neč, pa pejva dalje. Na eno kafe...in nazaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar