V Brezje pri Tržiču sva prispela kar tekoče, dočim je bilo že navsezgodaj zjutraj v obratni smeri en sam prometni zamašek. Grwoza. Se bo že skadilo, ko bova šla midva nazaj?
Lepa, koreninska ( če je suho, je okej) pot, ki pa je vseskozi kar strma, saj v dobrih štirih km zmažeš jurčka višincev.
Na vrhu sva si pred kočo malo oddahnila in si privoščila turbo porcije dobrot. In kot da ni blo dovolj, seveda še štruklje. 
Za nazaj sva hotla it čez Lešansko planino, a seveda falila odcep in ko sva prišla do vzletišča in Bertotove klopce, bi morala v bistvu po drugi cesti še enkrat nazaj, pa se nama ni ljubilo....Pa drugič.
Ko prideva nazaj v Brezje, poguglam po Map in vidim še vedno vse rdeče na cestah!!! Kej, greva na bazen v Trž. Bistrico?
Ma, sej je tolk vroče, da je najbrž tudi voda v bazenu topla....in še full gužve je. Ah, pejva domov. Sva imela super srečo, da ni bilo še zamaška do Vrhnike, tako da sva zavila ven in potem po stari do Postojne. Kajti, čez Kalce je pa čisto zaprta cesta.... marička, kej je s temi cejstami? Človeka mine, vsaj mene, prow zarad teh zamaškov, prometnih....sploh kam it....
Ni komentarjev:
Objavite komentar