Jibilejni, 20.pohod po Vertovčevih poteh bi se moral zgoditi že leta 2020, a seveda korwona tega ni dovolila... No, midva sva bila na pohodu vseeno tudi lani in predlani, a nas je bilo na poti res samo za vzorec.
No, in letos pa vendarle v vsem svojem polnem sijaju končno uspe jubilejna dvajsetica.
Ponoči je sneg pobelil tudi naše okoliške hribčke. Bel je bil tako Nanos kot Čaven.
Ob osmih sva se znašla na štartu, pod hrastom. Parkingi so bili že kar lepo polni.
Stojnice so že pripravljene, na nekaterih se že "dela", prazne pa burja premetava sem ter tja. Je pihalo kar konkretno. Na stojnici si lahko kupil spominski lonček s karabinom, a se mi je vseeno zdel malo predrag, ....je tudi tu inflacija in cena le tega poskočila iz 5-ih, kolikor bi stal dve leti nazaj, na 8 evrov. Buh, kej je s tem dnarjem ratalo....Zato nisem kupila nič.
Pejva v najin tempo hod. Najprej v Dolenje.
Po treh km sva že na Planini. Tudi tu je panin "skočil" iz treh na pet evrov. Ma, kaj je trdu, al kej? Za kos kruha in pršuta 5 evru? Bem...
Pejmo dalje...
Na Ostri vrh.
In v vas Potok.
Vzpon v rojstni kraj Matije Vertovca- Jakuline...
In v Šmarje.
Tu si na igrišču privoščim njoke in dva zrezka z gobovo omako ( za 6 evrčkov) in kozarček črnega.
Pihalo in zeblo pa je za vse sowde, zato se nisva nič kaj preveč obirala, ampak sva jo mahnila hitro dalje proti Vrtovčam.
Pri koritu sva zavila seveda še na moj Školj...brez njega mi živeti ni:)). In prišla potem itaq ven na Vrtovčah.
Še zadnji mičken vzponček proti Lisjakom in že zavijemo levo proti Tevčam.
Na Uhanjah čez reko Vipavo proti Ustjam in tik tak, tik tak je najinih 21 km v škatlci:))
Se vidimo naslednje leto...
Ni komentarjev:
Objavite komentar