Naj me koklja brcne, če nisem bla glih pred dvema letoma in mesecem dni, torej 16.2.2020 prav na taisti tekmi zadnjič prav zares na tekmi. Od takrat dalje sami neki virtualni in seveda moji tekmovalno netekmovalni laufi, ups, hodi.:))
No, danes se nas je v kronometerskem štartu vsakih 20 sekund zbralo 72, bilo je kar nekaj Italijanov in pa seveda tudi ta hude konkurence, saj je na štartu stal tudi Miran Cvet, ki je kljub svoji "mladosti" ugnal vso konkurenco z novim rekordom tega vertikalnega vzpona: 18:38.
No, jast sem bla v tem cajtu glih na polovički in sem zmazala moj hribček v 36:56, kar je za minutko in pol slabše kot pred dvema letoma. A ta slabši čas pripišem zgolj temu, da sem se vsaj 20 krat za trenutek ustavila ter se umaknila tistim, ki so pridrveli do in mimo mene...To je krivo!!! Ne pa, da imam dve leti več, pa da sem imela že od začetka ene take čudne tježke nwoge....(izgovori:))
Glede na to, da itaq vsi na koncu čakamo na vse... meni bi blo bolj logično, da štartamo mi na koncu? Tako pa je bilo na poti kar nekaj nejevolje zaradi umikanja, prehitevanja...Ma, jast sem se umaknla...pravočasno. Upam.
Tudi Varineji - zmagovalki je šlo super, saj je za dobro minuto in pol izboljšala svoj predlanski čas in za 4 sekunde ugnala rekord Tine Klinar. ( sori, Vari, če si včeraj brala, je blo glih obratno napisano... brzina moja, pač, brez kaj mislit)
Do okrepčevalnice se mi je zdelo, da sem tik tak. Popijem dva požirka vode in gasa dalje. Tu se kalvarija seveda šele začne. In grizem kolejna in upalim škrge in še grizem in grizem, ko končno zagledam štenge.
A ni še konec. Treba je še po grebenu prav do vrha Sabotina. No, vsaj klanca ni več tako hudga. Tako, da sem se zadnjih 100? metrčkov celo spravila v en tak mikro tekec:))
Bravo, Valentina, pravi vzor!
OdgovoriIzbrišiO, Mojči, hvala, hvala.
Izbriši