KOPER-DEBELI RTIČ-KOPER, 28.1.2024

 Lep dan naju je tokrat odpeljal do Kopra. Parking na Bonifiki. Ta bot ne greva proti Izoli, ampak proti Lazaretu. Plan je bil tak. 

Prečkava vsa krožišča, mimo pržwona in kar nekaj kilometrine se nabere, da obhodiš vso Luko Koper, ki je zares mogočna tako na levi, kot na desni strani. Ga ni konca... Enih avtov...,ma, sam, kdaj vse to oni prepeljejo do kupcev? 

Najbolj zanimivo se mi je pa pri vsem skupaj zdelo to, da Škocjanski zatok kao antačibl, oh in sploh narava...dva metra proč pa na hektarje ene same porkarije. Dnar, sveta vladar.

Sonček je lepo sijal, je bilo pa vseeno kar mrzlo. 

Mimo vojašnice za pomorščake, za katero sem prvič sploh slišala in že sva na pokopališču školjk. 

Zanimivo. Sem bila prvič tu. Nikoli nisem vedela, kje točno to je. Pa sem bila le par metrov stran, ko sva bila v Sv.Katarini. No, človk ne more vsega vedet. 

Pejva dalje. Dobrih 6 jih je že za nama. Proti Debelemu rtiču je bilo videt, da tam kraljuje megla, a seveda si mislim, da se bo skadila, prej ko pridem jast do tja. 

Do kampa v Ankaranu hodiva po lepi leseni brvi med trsjem. 

Nekaj malega sva hodila od Ankarana proti Lazaretu kar po cesti, sem šele doma zvečer videla, da se da čez hribček po bližnjici do Lazareta. Bolj kot sva se Debelemu rtiču približevala, hujša megla je bla. Na momente ni blo videt, ma, hmal da nič...

Ah, sej, 10 km sva že zmazala, pejva nazaj proti sončku. In sva se raje obrnila. 

Že v Ankaranu je bilo vreme spet krasno. 

V slaščičarni si privoščiva en kafe, glaž vode in greva kar po cesti nazaj k Sv. Katarini.

 Ma, sem komi čakala, da prideva nazaj v tišino, zakaj enga prometa...ga je blo za izvoz:)). In kar nekaj herojev, za katere seveda pravila ne veljajo in  prehitevajo s 150/ uro v škarje??? Kje ste, organi pregona? Meni boste pa mahali s polentarjem in položnico, k bom šla 53 namesto 50. O, buh, sej bo, sej bo... je rekla zmerom Ruth. 

Po dobrih dvajestih kilometrih prideva po Vojkovem nabrežju do tržnice,  kjer si v Fritolinu obvezno naročiva kalamare in sardelce, ki kar skočijo v mojem telescu na svoje mesto:))

Sveže pečeno, poceni in glih zadosti za dušo potešit. 

Še nazaj do parkinga na Bonifiki. Počil je lonec in najinega pohoda je konec. 

Ma, po poti domov mi je blo kar mal hudo, ker sem gledala gor moj Nanos, kolk je blo šele tam danes lepo.. Pa drugič. 

STRAVA GPS

RELIVE POSNETEK