KRVODAJALSTVO, 50 KRAT OD 3.10.1984 - 31.5.2022

 Takoj, ko sem dopolnila 18 let in sem se po triletni šoli za živilca ( takrat smo bili poskusni zajčki za usmerjeno izobraževanje in nam v bistvu sploh niso vedeli kaj napisat v spričevala, kaj smo po poklicu, tako da imam zapisano v njem kar vse, kar je možno iz Mlinotesta: predelovalec živil rastlinskega porekla, pek, mlinar, testeninar:) -  poklicev, kolkor čiš:))  zaposlila na Mlinotestu. 

Enkrat v začetku oktobra (evo, sem šla prow pogledat v knjižico, 3. oktobra je to bilo) tistega davnega 1984, se mi je seveda zdelo strašansko fejst, ko so me povabli, če grem tudi jast v Ljubljano na izredno krvodajalsko akcijo. Pa dva dni plačanga dopusta dobim! Ja, sevejde sem šla.  Pa z avtobusom se vsi peljemo. In če bo eden premalo, gremo z dvema! 

Kolk so bli fejst cajti. Po akciji en konkreten par klobas, k so špricale na vse strani:)), en glaž črnega( takrat so nam ga lahko še oni dali, zdaj sevejde ni več tega), kofe. Ko smo pojedli in popili na Zavodu, smo hitro stekli še v en bife, k je bil na vogalu ene ulice v bližini poplaknit še z enim glažem...da dobimo kri nazaj, sevejde:). 

In tako se je začela moja krvodajalska era. Enkrat na redni akciji v Ajdovščini, enkrat pa v Ljubljani. Do ohceti leta 1992.

Ko sem se 1992 poročila, sevejde akcije zaradi treh porodov niso bile več tako pogoste. In tudi v Ljubljano se ni več hodilo. Je prišla Ljubljana kar k nam:)). Pa tudi večkrat sem bila zaradi premajhnega hemoglobina odklonjena - mi krvi niso vzeli. 

Sem pa kri darovala, če se je le dalo. 

In tako sem danes po 38 letih darovanja sedla 50-ič na stol za odvzem. 

Že doma sem si rekla, da ta bot pa poškljocam prav vse, kar je možno, saj, pr oštji, v vseh teh 38-ih letih nimam niti ene same fotke iz krvodajalskih akcij??? Halo? In sem sevejde težila delavcem, če me lahko poškljocajo. 

Ta malo manj mladi so bli takoj za akcijo, ta zelo mladim pa je blo prow malčk nerodno, mene, tetko, škljocat. No, ma, nejki je le ratalo. 

Aja, še to se moram pohvalit. Z rekordnim Hb-149! 

( dokler nisem izgubila menstruacije, sem o takih številkah lahko le sanjala--- komajda je šlo čez 125. Zato so me večkrat tudi odklonili. No, po jemanju spiruline se mi je stanje izboljšalo na okoli 130, sedaj pa, ko ženskih zadevščin več nimam, pa ne jemljem spiruline, pa je hb vseeno visok. )

Za spomin.  

Podarili so mi tudi eno lepo majčko in gremo naprej...

proti 60-ki. 

Če bo zdravje. 

Naj bo! :)

VSE FOTKE

P.s.

24.6.2022

V vipavskem Lanthierjevem dvorcu na dvorišču svečana podelitev in pogostitev. Na tem dvorišču sem, kot zanimivost, preživela velik del svojega otroštva, saj me je mama sem vozila v varstvo k dobrim ljudem. Še ena zanimivost: poleg njih, sosednja vrata, je živel moj oče, ki me pa ni hotel priznat za svojo in mi v vsem življenju ni rekel še niti ene same besede. ( No, to nima nič veze s krvodajalstvom, le spomini mladosti so na dvorišču prišli na plano...)

                      O, tam zgoraj je pa moj bivši (Plaz)