POHODNIŠKE POTI V GORIŠKIH BRDIH - POT ČRNICA, 21.3.2021

 Prejšnji teden je dala Mojčka na Stravo sled pohajačanja po Brdih. Krog Črnica, je zapisala. O, hitro v poizvedovanje, če je označen in po pritrdtivi ga hitro shranim, da ga nekoč obdelam tudi jast. Fajn mi je blo, da je glih mal daljši in da ima kar obilico višincev, čeprav se mi je zdelo, da jurja ne nardiš glih tko, mal po brdih, na hitrco, ma če že res bo tolk višincev, bo pa sploh super. No, teve višince sem res vzela z rezervo, zato, ker se Mojci večkrat zgodijo na njeni vejkarci, tudi če jih ni, hihi. 

No, in zjutraj vstanem, moj reče, da gre najprej neki po svoje ( Gradiška tura) in da, če hočem, greva takoj po kosilu še kam... O, hitro šanso pograbit in rečem: Brda!!! 

Okej. Ja, ma če gre zdej on neki po svoje, grem pa še jast. Zakej bi sam on izkoristil ta bonus? In še jast hitro šibnem na moj Školj. Ja, kam pa....

Pridem domov, hitro v pečico pastičo, radič je že opran, pecivo sem spekla en dan prej...vse je. 

Ob enajstih in en kvart se že voziva proti Brdom. In glih, k zvoni poldne, parkirava pod gradom. Ola, zdej boš ti mati prvič, odkar shranjuješ teve tvoje gpx, nucala sled... Pa da vidimo. Si vse naštimam. Ok. Upalim start. Najprej gor, pole...., čaki,...  k sem čitala na spletu, piše, da je najprej spust, pole morava najprej nazaj proti Wajdušni... in greva nazaj dol... ojej, mati, čez ene 100m vidim, da to pa že ne pelje prav... Ojej, wače, sem že falila... Ja, dej, odloči se, kam greva, kej rabiš še kašno vejkarco??? Ja, nje, morava gor... no in ko končno za gradom zagledam usmerjevalne table, sem hvalabogu rešena:)) 

Pole pa res ni blo več težko... samo oznake je treba gledat. Mhm.

Da je v Brdih tolk brd in da je v prav v vsaki najmanjši lukni en vinograd, al pa oljčnik...tega pa si nisem predstavljala.... kamor pogledaš, trta. Ma, kolk vinčka je to... jast pa na postu:)) 

In vse poseljeno. In enih cerkva.... ogromno. 

Imajo pa Brici en svoj poseben patent vezanja trt. Vse šparone zaokrožijo proti navzdol in tudi več očes pustijo, kot pri nas... buhtigavedi, zakej tako različno???

Hitro sva v Šlovrencu. 

Sem mislila, da tu ne bo tko pihalo, a sem se kar zmotila. No, v zavetjih je blo za se slečt, kamor je pa brila burja, pa za zmrznt. 

Greva dalje. Stalno pogledujem na sled in poteka ok. Ma, saj je tudi označeno okej... bom kar gejnala gledat. In prideva v Peternel. 

Aha, rumena puščica je na cesti, pejva sem po njej...in hodiva. Do naslednjega mosta, kjer oznake za Črnica ni bilo več??? 

Ojej, kej je pej zdej? Hitro pogledam na sled....grrrr, wače, falila sva. Midva bi tam na križišču morala proti gor, sva šla pa po tej. 

Ni kaj, se obrnit in nazaj. No tu sva dodala kaka dva kilometrčka...

Sej, ko sva prišla nazaj do Peternela, sem vidla tam malo v hribčku tablo Črnica, ja ma, sem jo vidla komi zdej... Sej bo, mati, sej bo....

Sledi kar strm vzponček. In ko prideš na vrh, zagledaš spet nova brda... Na vrh brda brdo mrda, hihi... 

V Hruševlju sem si šla na žegen sposodit mal vode.:))

In že greva proti Neblem, mimo krasne cvetoče mimoze, mimo enga multi gradbišča wellnesa in kleti ( ta najbrž ni za rejveže zidan:))

čez cesto in ob dolgem vinogradu, ki je imel celo v dveh vrstah sadje, namesto trt, 

do hudournika Reka, kjer je le malo čezenj že italijanski zrak:))

v vasico Fojana, kjer so res krasni razgledi na Matajur, ki se sicer skozi vso pot lepo razkazuje in na Kanin ter Krn...v ozadju tudi Jalovec.

O, kolk lepo, ...kadar je tam zadaj v hribih jasno, se najbrž res gate tržejo od krasnih razgledov...

Pejva dalje. Proti  vasici Barbana.

 No, na tem koščku poti sva celo srečala kar nekaj pohodnikov, najbrž domačinov. Drugače pa ni bilo glih sile. Na vsej poti do tu sva videla vsega skupaj 5-10 ljudi? 

Še v Dobrovo, mimo "žive ciprese"- oddajnika.

In za gradom do izhodišča.

Pot mi je namerila glih 19 kilometrčkov, s 470 metrčki višincev. 

Luštna pot. Pridem še kdaj. Še na kako drugo. Jih je v Brdih kar nekaj. Lepo označenih. 

Hvala, Mojči. 

GPX STRAVA ( ne kopirat moje sledi, ker sem v Peternelu falila:))