Vsaj enkrat na leto pa moram tja. In to je ponavadi okoli mojega rojstnega dne. Ker je bilo to letos na dan srede in moj ni dobil dopusta, smo rekli, da jo mahnemo tja na dan ponedeljka pred praznikom. A, glej ga zlomka, ta dan ( in tudi na dan praznika) je pihalo v Baški za vse sowde in tudi vreme je bilo prow grdo... tako, da je šla Baška na čakanje- lepega vremena.
In za vikend so obljubili lep dan, alora...BEJŽMO!!!!
Vsekakor se v sezoni splača vstati zgodaj, jast sem bila auf že ob 3:45. Ob petih smo se že lepo vozili. Brez enega samega zastoja ali gužve smo ob sedmih in par minutk že parkirali na parkingu pred bivšim vhodom v kamp Zablače. Parking za cel dan 20 evrov, tako kot lani. Ga pa dobiš tudi za 10 evrov. A, za en dan ne bomo komplicirali in bomo imeli avto čisto blizu, če bomo kaj nucali...
Seveda smo na plaži še dovolj zgodaj, da si lahko izberemo en lep pošto pod drevčkom, ki so v vseh letih že kar konkretno zrasli. Hihi, ko me je moj še osvajal, sva pršla s stoenko prav na plažo pred davnimi 32 leti. In o kakih drevčkih ni bilo ne duha ne sluha.
V kopalke in ni lepšega kot zaplavat v miru do skakalnice.
Mulc je sevejde skočil noter na glavco, jast pa.... malo morgen...po štengah gor in po štengah nazaj v morje:))
Kot vsako leto sevejde tudi letos ne moremo samo ležat na brisači in se hodit namakat v morje. Zato gremo okoli poldneva lepo na naš pohod do Mjeseca i natrag. Dobrih 10km pohoda.
Lani smo jo malo posračkali in s sabo vzeli zgolj pol litra vode za vse tri, zato sem letos mislila malo naprej in dala dan prej zamrznit 3 pol litrske flaške vode. In se je ta lepo talila po kapljicah tekom poti gor. Mojo sem imela v torbici in se niti ni ne vem kako talila. Pa gremo malo pod vrhom mimo para (najinih let) .
Guten tag. Guten tag.
Gremo dalje. Pridemo na vrh, malo počijemo, nakar prideta mož in žena za nami do vrha. Ona vijola v obraz, on malodane zelen. S sabo pa nič, razen palic. Pa jim moj ponudi mojo ledeno flaško vode.
Vam povem, da smo jim rešili življenje. Možakar je šel v žep, ponujal 12 evrov v zahvalo...
Ma, čakte, mi smo vam sami ponudili vodo... vi pijte in se mal ofrišite z njo... Kar imejte flaško.
Was?? Danke, danke, danke...
Ja, ja, gud, gud... Pa še nekaj razlaga žena, da imata vodo v avtu, namesto, da bi jo vzela s sabo...
Na, Čufer, si vidu? Pa smo rešli dva človejka. In če si tega onadva ne zapomnita do večnosti, pole pa res ne vem....
Pejmo nazaj. Do petih lepo voda-ležalka-voda-ležalka. Pod tuš v kamp ( pst, ne nobenmu pravt!!!:)) in še šetnja do naše betulce, kjer si vsako leto privoščimo fast fish food. Mmm, njami, vse sem zmazala, pa še poplaknla z eno birco. Cene hrane in pijače v primerjavi z lani okoli 20% višje.
Še na obvezen obhod po starem delu Baške, še na pacico ( ko so ble še kune, je bila 2 evra (15kun), danes je 3,20). In to je to, mati. Svoj dan si doživela! Če bo v septembru še lepo vreme, se zna zgodit še en tak dan.
Tudi za domov smo imeli srečo in se po dveh urcah tekoče vožnje lepo vrnili v Dobravlje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar