61 odraslih in 16 mladih se nas je danes podalo na že 23. gradiški gorski tek. Že kar nekaj let je cilj na Škavnici, medtem , ko je bil prej vedno cilj pri Kapelici na Lipah.
Meni je proga seveda zelo všeč, sploh, ker sem jo gulila celih 12 let malodane vsak dan. Nekaj so plašili o puščavskem dežju, a od tega ni bilo na sami progi nič. Le malo je vejtrčk vlekel, glih fejst, da nas je mal hladilo ob kar strmi poti.
Pridem na Gradišče, se prijavim, za nagrado dobim liter vina, bon za malico. Par objemov z znanimi, opravičevanja, zakaj me letos še ni bilo na nobeni tekmi in seveda obljube, da se bom poboljšala. Hihi.
In, pejdi, mati, če čiš prit pred prvim nazaj na svoj navijaški pošto. Glih se odpravim, pa me pokliče Mihaela, če gre lahko njena sestra z mano? Sevejde. In greva. Nekaj časa sva hodili skupaj, a meni se je mal mudilo, če bi hotla prit točno, zato sem jo z opravičilom zapustila. Sploh, ker je bila proga res lepo označena v kamnih po tleh s puščicami. Se nima kje izgubit.
In šibam dalje. Pridem na vrh v glih malo manj ko urci. Tomo, hitro me poškljocaj!
Nič kaj se nimam za obotavljat. Vrnem se nazaj dobrih 100 ali 200 metrov in že se prikaže kot prvi Simon Alič. Bravo!
Sledijo Lucijan Zalokar, Uroš Rozman, Borut Jež in kot peta je že tu prva dama Anja Mikuž. Punci res vsaka čast. V dobrem letu je neverjetno napredovala. Tudi na videz je postala prav zares čista atletinja.
Druga je bila Urša Trobec, tretja pa Jana Piculin. Bravo, bejbe. Urša je mojih let! No, za eno leto me lovi...:)) Da ne bo pomote. Hehe, jast sem letos napredovala v najstarejšo kategorijo in ker ni bilo več kot treh iz moje kategorije, sem seveda na koncu celo pristala na tretjem mestu.
Same hude bejbe: Ivica, Dragica, Romana in jast:))
Počakala sem prav do konca, ko je kot zadnji prišel mimo mene Igor Reščič. Skupaj prisopihava v cilj.
Kozarec čaja in že greva nazaj.
Na Gradišču nas na kmetiji Andlovec- Avin čaka topel obrok. Super jota s še bolj super klobaso. Ampak, zares. Ponovim! Super jota in klobasa. Tudi kruh je bil odličen, a kaj, ko jast najbolj svojega-našega hvalim. Tako, da je bil drugi najodličnejši! Hihi.
Organizator in alfa in omega teka Darko se vsako leto potrudi in zrihta vsaj nekaj srečk za žrebanje nagrad. In, ni za verjet, tudi sama sem bila letos izžrebana in dobila lepo sadiko češnje. Jupi.
Sledi podelitev. Vse poteka hitro, brez zapletov. Stari mački, pač.
Še podelitev absolutno najhitrejšim, lepa darila zanje in počil je lonec, zgodbe je konec.
Še nekaj zunaj blebetamo in vidno proti nam prihaja oblak z dežjem. In peskom.
Ola. Grem v avto in brisalci že laufajo na polhno. Ma, kej dež je po novem rjave farbe?
Zdej lohku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar