ponedeljek, 17. april 2023

POHOD PRIJATELJSTVA SLO-IT, 16.4.2023

Včasih sta se Gorici združevali s skupnim kolesarjenjem in pohodom. Meja je padla in nastal je Vivicitta. Spomnim se, da sem se tudi tega že udeleževala. Takrat se je tudi tekmovalo v teku. 

No, danes pa so to poimenovali Pohod prijateljstva. Zadeva se seveda odvija prav na Trgu Evrope in organizacija sloni tako na italijanski kot na slovenski strani. Skupaj se združita Grupo Merciatori Gorizia in Zavod za šport Nova Gorica. 


Pohod se je začel ob 9.30 in na štartu se nas je zbralo kar veliko. S plačano "štartnino" se nas je naštelo nekaj čez 1200, sigurna pa sem, da jih je šlo mimo plačila še kar nekaj sto več. 

Imeli smo možnost izbire med dvema dolžinama, 6 ali 12 km. Seveda sva midva šla na ta dolgo. Štartali smo in hodili najprej po italijanski strani. Italijanov je bilo zares veliko, oni so zares bolj za take prireditve, kot smo mi. Gužva je bila sploh v prvem kilometru kar prehuda, saj ko poslušaš vse Italijančke, kako iz vseh strani klepetajo, začne kar glava bolet. Vsaj mene. jast sem klepeton, ma, oni me premagajo sto na uro, hihi. 




Zato sva prav kmalu dala v drugo in mal gasa, da sva prišla na čelo hodečih. Tempo sva imela kar lep. 10 minutk za km.  Seveda sem sem pa tja kaj poškljocala. Npr. dvorec Coronini Cromberg. 



Pa Travnik v Gorici, kamor smo leta in leta hodili v Raštel po špejžo. 

Joj,  Bonnes trgovina, kjer smo kupovali kavbojke, še vedno obstaja. Hehe, ne bom pozabila, kako sem si dvoje kavbojk dala na ta zadnjo, da sem jih prešvercala čez mejo. Takrat smo seveda z avtobusom prišli do Rožne doline in potem peške v Raštel. 

In ko sem iz trgovine kot robot hodila proti italijanski meji... ma, zagotovo je vedel carinik, da imam na sebi dvoje kavbojk, pa me je vseeno spustil mimo. 

Ja, so bli cajti....

Pejmo dalje. Skozi tunel, na levo in že se vzpenjamo proti Kostanjevici in Frančiškanskemu samostanu. 



foto Joško Opeka

Spust v Panovec,


par km po Panovcu in že smo v Kromberku pri Magmi. Še skozi industrijsko cono, mimo Občine in nazaj do železniške postaje.


 Pa smo zmagali!



Malo čaja in par slaščic in že smo v vrsti za pašta party. 

Pojeva, malo si oddahneva in greva nazaj domov. Sicer je bila na sporedu še podelitev največjim skupinam, najstarejšim, najmlajšim, a je nisva počakala. 

Lepo je bilo. 

RELIVE POSNETEK

STRAVA GPS



 


Ni komentarjev:

Objavite komentar