Na ta veseli dan kulture sva se ob lepi napovedi vremena odpravila proti Cerknici, da se povzpneva na čarovniški hribček.
Ker še nisva letos po preteku vinjete vozila po AC, sva seveda najprej kupila vinjeto in se zapeljala po skoraj prazni cesti do Cerknice. Tu je že veliko naštimano za pustovanje, ki se bo čez teden dni odvilo po kraju. Včasih, ko so bili mulci še majhni, smo se seveda obvezno na ta dan družinsko odpravili sem občudovat vse maškare. Maškaranje mi ni šlo nikoli kaj preveč od rok, no, ampak otroke sem pa vendarle vsaj neki vsakič našemila, da so bili kontenti. In vem, da tega ne bojo nikoli pozabili. (No, jast zase tudi ne bom pozabila, da možnosti biti maškara v svojem otroštvu sploh nisem imela...)
Parking ob kegljišču je bil že poln in srečo sva imela, da je ravno takrat nekdo odhajal, da sva midva takoj zapeljala na njegovo mesto.
Meni je vzpon na Slivnico prekrasen. Na začetku je malo bolj strmo, ne prehudo in potem se čist lepo enakomerno vzpenjamo proti vrhu. Hihihi, če bom slučajno kdaj pristala v domu za penzjoniste v Cerknici, si bom zagotovo izbrala Slivnico za nov srčni hribček...:))
Pot je bila zasnežena, rahlo poledenela, ampak za gor se je dalo brez derezic. Za dol pa za ziher le natakneva derezice.
Prečudoviti razgledi na vse strani so nama polepšali dan. Hvala, sonček, da si...
Ni komentarjev:
Objavite komentar