Na današnji dan so na Vojkovi koči oskrbniki praznovali prvo obletnico najema koče. V ta namen so se odločili, da bojo vsem obiskovalcem "častili" joto ali zelje s klobaso - za dobrodelne prispevke, s katerimi bojo vsaj malo osrečili socialno šibke družine.
No, jast tega nisem vedela, dokler se nisem tam znašla...
Dan je bil zares prekrasen, ljudi ogromno in srčno upam, da so zbrali kar nekaj denarja. Čeprav..., po drugi strani,...boga mati, da živim v državi, kjer moramo na tak način pomagati drugim....
Danes sem bila na poti sama s seboj. Parkirala pri koritu, se uštimala in gas... Fejst mi je šlo. Moj tempo sem kar lepo držala do Vojkove koče. Zadnje čase opažam, da mi vzpon mimo Sv. Hieronima, ki mi je bil včasih tumač hud, ne povzroča več dosti hudga. Saj ne, da ne diham, ampak ga lepo prediham:))
Danes so se Julijci videli, kot že dolgo ne. Zares lepo.
Ob krasnem vremenu sem si privoščila debelo uro martinčkanja.
Torte nisem dočakala, sem jo le fotkala. Sem se raje odpravila še na Grmado, ko sem videla, da se padalci štimajo za vzlet. In prvič videla štart tandema... No, lepo za videt, ampak ne mene... mene ne spraviš na kaj tazga.
Pejmo dalje.
Danes sem spoznala dve Ljubljančanki, ki sta bili prvič na Nanosu. Pa smo malčk poklepetale...itaq. No, pri Hieronimu smo se poslovile, kajti oni sta šli proti Razdrtem, jast pa proti Podnanosu.
Do Eko koče sem šla danes kar po cesti. Se mi ni ljubilo sam v tla buljit.
Tudi na Eko koči je bilo kar živo. Privoščim si radler in gasa dalje. Ko pridem do korita, sem se pa prav na brzino odločila, da jo mahnem še proti Gradišču do Sv. Miklava. In tam sem lepo počakala na sončni zahod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar