Ko je bla deca še majhna, smo bili tam za 1.maj, vedno! Smo bli že inventar:)).
Parkrat sem tudi sama tekla na Slivnico. Pot je bila dolga ( po spominu) 9,5km in zmazat je blo treba dobrih 500m višincev. In prav spomnim se, da sem eno leto celo vso progo tekla. O, buh...jast, da sem bla to??? Danes skor ziher ne bi...
No, v nedeljo sva se odpravila po dolgem cajtu spet tja, k mojim kolegicam:)), a tokrat ne po tekaški cesti iz Grahovega, ampak iz Cerknice, s parkinga na kegljišču, na katerem sem pa tudi v svoji preteklosti zmetala kar nekaj kugl.
Proga do vrha se mi zelo dopade. Prvi km je dokaj strm, potem pa enakomeren klančič, ki ga tekači z lahkoto pretečejo. Jast pa sem ga z lahkoto prehodila. Če bi šla na "polhno", bi bil moj cajt ziher kakih 10 min boljši. No, saj ni važno, važno, da sva se mal spotila in potem na vrhu kar nekaj časa lepo posedela pred kočo, opazovala okolico, jezero, ki ga ni bilo.... Sonček je lepo sijal. Pri nas je pa divjala burja.
Postrežba hrane je v koči vrhunska! Plačaš piko več, ampak zares tudi dobiš! Sama sem jedla golaž, dober, kot že dolgo ne. Moj pa krvavice z zeljem in krompirjem. Oba sva pomazala krožnike do nule.
Lepo je bilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar