Zadnje cajte me nejki kolejno zeza... nimam pojma, kej... Kar naenkrat kot da se mi nejki napolni in začne bolet... No, pole imam patent, da kolejno fejst k sebi stisnem in tiščim, sevejde strašno boli, ma...pole je okej. In včeri zjutru ni bolejlo.
No, Jošt trail sem imela v planu in če imam nejki v planu, je treba plan izvest...
Za vikend so obljubljali strašanske nevihte, tako bi blo fejst to reč zmagat na dan petka. Ja, moj dela, jast sama res ne maram več vozit, ma, bem, če ni druge, pa pač moram. In se ob sedmih zjutraj odpravim proti Kranju.
V strica gugla zemljevid sem vtipkala Na vinograd in prišla pred tablo, ki vabi na Jošta. Vprašam kar iz avta eno bejbo, če ve, kje je štart traila, in me usmeri na vrh hriba...okej... grem skozi vas Pševo, še gor, še... ah , tuki nejki ne bo okej....Spet prašam enga, če morda ve, kje poteka trail, bwooo, pojma nima. Je specialist za se zgubit. "Haha, ma, kej bo tu... jast imam vse možne doktorate, kar se zgubljanja tiče, vi ste zame mičkena riba:))"... mal smeha mora bit.
Neč, mati, poglej na gpx na ST, kjer imaš shranjeno traso. Kej, takoj na začetku pa tega nisi upala, al kej? Trdu... Ma, če sem sama v avtu, je res nerodno... sploh pa nevarno, če se ne ustaviš kje ob cesti....
Okej, nazaj moraš dol. Do kje? Do tam, kamor sem se prvič ustavla in vprašala dekle... No, zdej sem tuki na pravem mestu.
Se uštimam, pržgem vse tehnikalije in gas po travniku navzgor...
Buljim stalno v ST na sled, ma, dej, mati, kej zdej boš sam tu dejlala al kej??? Pejdi po puščicah in če jih ne boš vidla, pole glej na sled...
Okej. Spravim telefon in hodim. Hodim. Teren kar zafrknjen, ogromno korenik ( ne vem, če sem jih že kdaj tolk zmazala:)), pa kar blata na nekaj mestih. Puščice so bile dokaj vidne, malo sprane nekje in tam okol druzga km prvič ne vem točno, kam je treba. Grem po široki poti, srečam gospo, vprašam, če je vidla oranžne puščice,... ja, ja, je.....Okej, grem, in se mi zazdi, da ni to to, nardim en krogec, še enkrat gor,...ma, dej, mati, ne bi ti pogledala gpx?
Ja, sevejde si falila...bejži nazaj dol in dobi puščico.... Za hvala lepa mi ravno tu gpx ni kazal lepo sledi...je blo kar nejki zamaknjeno...
No, končno zagledam sprano puščico in grem dalje... hodim, hodim in po občutku sodeč se mi zdi, da bi že morala bit blizu Jošta???
Pogledam na ST in vidim, da sem šele pred krokodilčkom??? Ojej, tuki se je Tonek zgubu oz.falil, kej bom šele jast nardila tle zaeno zmedo???
Alora, Ivo mu je napisal, da je šel naglih v strmino namesto na desno. Gledi zdej mati, kje bo puščica desno!!!! In jo celo vidim tam na bržinci. Bravo jast!!! :))
Šibam dalje in prav pod Joštom spet nejki zabluzim... ja, sej, če ne bi, nisem to jast:))
Ola, od Jošta dalje pa najbrž ne bo več kakih posebnih strmin... sej sem že do tle nardila en par tavžent višincev??? Ne pa... Gor pa dol, pa dol pa gor... proti Špičastemu hribu prav direkt navpično, pa dol navpično...pa še gor navpično...se mi zdi, da je Durnik v primerjavi s tem na glihnem??? In korenik, koklor čiš...
Uf, po občutku sem mislila, da sem vsaj dve uri na poti, ko le na vrhu Špičastega hriba pogledam in vidim 1:27... Ma, kej? Bem, mati, nisi ti dans na tvojem hribčku, kamor imaš skor celo pot avtocesto, si dejansko na trail poti...
En škljoc za dokaz, vpis v Planinca, za v knjigo bi zgubila preveč cajta... me lohk še kdo prehiti:)), hihi, in šibaj doooooollll. Kej spejt korenike???
No, zdej bom še teve tri kilometrčke nekako šibala v dolinco, sej zdej pej res ne more bit neč več, kot le spust... Pa sem se spet obrisala pod nosom. Pa spet gor, pa dol, pa gor, pa dol... aja in še zadnja strmina pred Joštom me čaka, ker grem po isti nazaj, če so dvojne puščice....
Ma, kej to je za verjet!!! Od Jošta dalje nisem do konca niti enkrat več zabluzila??? Ja, hihi, se učim...izkušnje, izkušnje:)) Hihi.
Prišel je tudi cilj. Ustavim čas. Naročim radler, ga zeksam, še kavo in ta cajt že objavim na Stravi mojo zmago!
Prvič v življenju sem na Joštu.
Si ogledam cerkev, otroci imajo super plac za se igrat, tudi zunanji fitnes je tam, ogledam si vse okoli in okoli in že začnem razmišljat, da bi blo fejst, če se izognem gneči v LJ in grem mimo nje okol enih, dveh, ko folk še dela??? Mhm, v LJ končajo vsi ob petkih mal prej, zgleda...? Prometa, kolkor čiš....
Kar konkreten trail. Pester. Za prvič v solo izvedbi sem seveda kontenta. Kej ne bom. Sej sem zmagala!!! :)) Mi pašejo te solo virtualne izvedbe. Ker dejansko le s sabo tekmujem. Po mili volji.
Pa še časomerilcem ni treba se zveličat ob čakanju v cilju na ta prve ( od zadaj) :))
Ni komentarjev:
Objavite komentar