Gorski tek na Malo goro je zares ta pravi gorski tek. Kjer se ti štunfe, ki jih dobiš v paketu za štartnino, zagotovo spotijo, hihi. 
Razveselila sem se srečanja "ta strogih":) organov Braneta, Mire, Dušana, Bojana, saj letos Grinta odpade in buhtigavedi, kdaj jih spet srečam.
Na tekmi je bilo kaj videti. Ta hitri, ta gasjtni, ta vztrajni - vsi zmagovalci!
Pot je dolga slabih 5 kilometrov, seveda brezhibno označena,
pot koscev pokošena natančno, geodetsko, od konfina do konfina:)).
Letos rekorda ni bilo. Je bilo prevroče. Pa še kdo je manjkal. Za borbo.
Na progi so kar štiri okrepčevalnice in jast sem jih vse štiri ponucala, saj je bilo vroče, kljub sapici, ki je sem pa tja zapihala.
V zadnjem kilometru se proga postavi navpično in niti stričkotu na znaku se ne ljubi it gor, hihi, a mi se ne damo. In ga zmažemo. Tudi zadnjega!
Ob lepem vremenu smo zavzeli celo Malo goro, se razvajali ob vseh dobrotah, manjkale niso niti palačinke. Ajej, češenj pa nisem vidla??? Ma, kej so tudi Kamenjcem zmrznle? Ja, letos pa res ne vem, če sem od tisoč dreves češenj videla na dveh nekaj le-teh...Bo drugo leto bolje, upajmo.
Podelitev nagrad najboljšim:
In treba se je spustit v dolino, pod lipo k Viktorju, kjer nas že čaka nekaj hladnega v škafu:)) in pa Karolina s kozarčkom terana in slastnimi breskvicami, da nas počasti, ker je praznovala rojstni dan!
Na zdravje!
In hvala organizatorju za izvrstno opravljeno delo!
In čestitke vsem!
Slikce so spodaj na linku:
Ni komentarjev:
Objavite komentar