Moj danes dela, ta mali itak vleče dreto, dokler se da, dan prekrasen in jast naj bom doma? Ma, japajade....
Bem, na Čaven ne grem, ker je vse pomrznjeno, mal cvikam zaradi mojega kolena, da me kam ne spelje... ma, grem pa po Vipavskih Brdih en krogec...
Najprej se podam med vinogradi proti Brjam, jo mahnem po Oljčni poti
do Preserij, iz Preserij seveda na Sv. Martina.
Tu se moram pod mus ustavit in najest prekrasnih razgledov... res lepa je ta naša dežela. Če bi mi kdo šenkal hišo tu na Sv. Martinu, se je ne bi prav nič branila...:))
Na Sv. Martinu nekaj pogledujem proti mojmu Školju...ja, al ne???
Bem, pejdi...Po poti seveda z mojo logiko za izgubljanje tudi fejst zabluzim v eno robidovje... alora, se moram vrniti na uradno pot...
Na Školju se pocahnam, 334-ič letos
in se na Vrtovčah ustavim pri dobrih ljudeh, da jih prosim za en glaž vode... ker jast pa ne rabim nič za na pot...kje pa!
(Sej bi se ustavla na žegnih, a kaj, ko so pipe zaprte, k je zima... )
No, ko se napojim, pa jo mahnem še po ta strmi v Žablje in po cesti do doma.
Skupaj je naneslo lepih 22 kilometrčkov.
Kej, mati, se boš ustavla za letos, al kej???
RELIVE POSNETEK
Ni komentarjev:
Objavite komentar