In jast, k so strokovni gledalci-tekmovalci
ugotovili, da ne znam tečt , ker tečem malo z ritjo levo, malo z ritjo desno,
, moram zato pretečt še tolk več.... 
Ma, sam, zakaj ne bi rajši doma na kavču ostala? In ne tekmovala? 
Ma, zato, ker potem ne bi nikoli in nikdar srečala toliko srčnih ljudi, tekačev, organizatorjev, ljudi, s katerimi si prjatu iz šube. Na klik. Zastopiste? Zato!In zato, ker ni samo spusta, je tudi hrib, ki pa meni da veselja in radosti. Ko ti na vrhu poplača vse "muke kristusove" in za gor in za dol.
In kakšen razgled smo imeli danes tekači-hodači na vrhu Blegoša! Božanski! Ne vem, če že kdaj tak v vseh teh sedmih izvedbah!
Na štartu se nas je zbralo kar 128 tekmovalcev. Veliko jih je teden dni prej dalo skozi UTVV.
Dan prekrasen, prijazni organizatorji so nas pričakali s kavo in pecivom ki ga je spekla KBK-jeva ženkica Silvana
Točno ob 9.00 smo se pognali v hrib.
Ne okol govort, ma jast sem se dala v moj hodaški stil prav takoj, ko smo iz asfalta zavili na stezo. Saj gre tudi tako. Saj veste, sovražim tek, Sam, kdo si ga je zmislu?
Okrepčevalnica že v Leskovici, ajde, če je že, pa dajmo,.... požirek motnega v grlo, kozarec vode pa za vrat. In šibamo dalje. Na momente sem mislila sicer, da sem tudi na akvatlonu, ker pr mej duš, da smo šli čez enih petstodevetidevedeset vod...
Ojoj, kako bom jast tu skakala za dol čez vse te vode? Na prevzemališču palic pa se začne prvi del klanca, bi rekla položnega, ker pole, ko si že mal štuf le-tega, se začne pa konkreten del klanca.
Ma, mi je šlo.
Večino poti sem za sabo imela Dareta, ( šefe TD Burja Vipava) , pred sabo pa Reščiča. No, tuki se moram ustavit za stavek.
V glavnem, če imaš Reščiča pred sabo, ne rabiš gledat, kje je pot, ti moraš samo za njegovimi kriki in vzdihi in si gvišno na poti. Dokler se tudi Reščič ne zmoti. In tako je bilo tudi pri spustu od koče naprej, ko jast lepo za njim, on pa namesto na desno, naravnost. K sreči je bila Loni zadaj, ker se je morala še pofotkat na vrhu s sestro in Mojco, da je začela krićat: "Valeeeeennnnttttiiiiinnnaaaa?""Ma, kaj je? Ne grem prav? Ma, kako ne? Saj je Reščič že tam naprej pred mano?!"
Oštja, ma kje sem falila, jast nič ne vidim, kaj je treba gledat? "
"Trake!"
"Ja, trake, že že, kdo bo pa v tla buljil, da ne padem?" Ne morem jast vsega.
No, bem in se vrnem na ta pravo progo. In gas v dol. Se mi zdi, da sem celo ene dve prehitela.
Ja, sem hitra jast.
Ne vem, sam, ko smo začeli kar naenkrat spet proti gor tejkat, sem na momente mislila, da gremo še en bot na Blegoš?
Ej, ni blo konca tistga hriba...No, in pole pride končno in prav zares samo še spust. In, ko sem že jast drvela v dolino ko avion
, pride čisto lagano sportski mimo mene Tinca, da sem morala prav pogledat, če slučajno jast sam na mestu ne stojim? 
Bem, v cilj sem pridrvela v dveh urah in 17 minutah.
Čaja, vode, direkt sem se šla ofrišat pod vodo iz šlaufa, se preoblečt in veselica se lahko začne.
Simon Strnad je dan prej praznoval r. dan in nama prinesel na krožniku torto, tako njami, čokoldano.
KBK, mi je moral hote nehote častit eno
, ker nisem vedla, da dobim tudi listek zanjo. No, sem pa pole še eno. Ma ne KBK-ju povedat! Ričet je bil božanski, prav vsi od prvega do zadnjega smo bili izžrebani za praktično nagrado, podeljevanje nagrad najboljšim je bilo sploh slovesno, saj je bil z nami sam Tone Kosmač.
Na koncu sva nakupila še sira in šalama in že smo doma!
Ma, mi je Silvanca ukazala, da moram hitro spisat, če ne, mi drugo leto ne bo dala ričeta!
In sem ubogala.
Evo. To je to!
Meni je blo vse, razen teka, super!
Nekaj malega fotk iz podelitve, tudi zasilni rezultati so:https://photos.google.com/share/AF1QipO ... VqM1cwWmdB
Čestitke vsem!
Majči, VIDEO LT
Ni komentarjev:
Objavite komentar