En dan pred tekom na Malo goro se je na Čavnu odvil en tak fajn dogodek, ki ga imata čez Lea Mederal in pivovarna Laško: Gremo v hribe. Zdej, še belj fejst bi blo, da si folk vzame to vabilo tako, zares, da gremo v hribe. H nwogam. Kot se zagre. Sploh na Čaven imaš na razpolago čisto lep vzpon iz Predmeje, k ga zdržiš, da te ne glih kap zadane. Saj ni treba hitro. Počasi! Prideš do vrha za ziher. Ampak... Ne, raje pejmo z avtom do zadnjega metra, dokler se še da, si obujemo čižme, vzamemo palce in naj zgleda kot da smo peške. Poberemo vse žige in kar pripada in that's it!
Od, če rečem, da je blo na Čavnu 2000 folka, jih je blo z avtom skor pol???? Ma, tudi v grapo je eden zapeljal, da so morali klicat vlečno službo, da ga je vlekel ven. A, če bi vlečna služba lahko nemoteno prišla do koče... Kako, če je blo vse s pločevino zagiftano? Sej bo....
No, kakorkoli, jast sem šla iz Predmeje čist na izi. Sem šla sama, ker je moj služil dinarčke, jast grem pa zapravljat:)).
Ljudi je bilo res veliko,
seveda nas je najbrž večina želela videti Damjana Murkota. Moram reč, da me je lepo pozitivno presenetil. V zaodrju je vsem pridno dajal avtograme, se prav z vsakim fotkal, bil do vseh izredno prijazen. Sevejde sem ga jast na skrivaj malčk opazovala, in ma, ajde, mati, bejži se še ti mal poškljocat z njim... Ma, sva lejpa:))
Naslednji dan nato...
Aja, sm pozabla omenit, da so se vsi na Čavnu menili, kako je bil pred kočo na Golakih medo... O, đizs, anti ja ne pride dns na Malo goro....grrrr....
Pridem v Kamnje kar zgodaj, se prijavim, in glede na to, da sem imela teden dni nazaj operacijo žil, sem seveda zarad tega malo bolj previdno počasna in treba je blo iti zato kar zgodaj na pot.
Po lepo označeni poti, seveda tudi zgledno pokošeni, maham jast po progi proti gor.
Sevejde mi iz glave ni šla misel na medota, zato sem posledično non štop nejki kašljala in šmrkala, pa dihala malo bolj naglas, da se me ja ustraši, če me že zavoha, hihi.
Proga do požarne, ko zmažemo 3,4 km, je prav luštna, na par mestih se celo malo spustiš, a od požarne naprej pa ni več milosti. Do srednje čavenske ti kar lepo pokaže zwobe, ko pa jo prečkaš in se podaš še v zadnjih 500m, pa itaq veš, da bo kmalu konc in lepo predihaš do vrha.
Glavni komentator Radio Peter:)) se sevejde niti letos ni neč poboljšal in je drgnil ob koči, ko štarta niti blo še ni, hihi.
So rekli, da me gvišno premaga v tem, hihi.
Pridem na vrh, si malo oddahnem, popijem čaj, hitro na minus dva deci in pejdi, mati, na svoj pošto.
Na progi je bilo še 61 tekačev, za vseh mi glasu ne bi smelo zmanjkat...In ga ni.
Po moji intuiciji, kdo sploh bo na tekmi, sem prow točno zadela zmagovalca Tadeja, saj sem kričala v dol: "Gremo, Tadej Serdinšek!", še preden sem ga zagledala.
Med damami pa je zmagala Klementina Lemut.
Prav prijetno me je presenetil Tonek, saj je poleg kar nekaj tekačev, ki so bili že včeraj na Ratitovški tekmi, prišel tudi on danes na Malo goro. Bravo, korenika!
Ni komentarjev:
Objavite komentar