24.GRADIŠKI GORSKI TEK, 21.4.2025

 Ob utečeni, brezhibni organizaciji se je odtekel 24. gorski tek na Škavnico, uradno Gradiški gorski tek.

Nova pravila za PGT, a mi je bilo vseeno dopuščeno, da grem po mojem....grem prva-pridem zadnja. 

Meni je to klančič glih po mojmu okusu, no, lohk da proti koncu mal nebodigatreba, ma, ga je hitro fraj.:)

Sem šla seveda naprej, čist na izi, v pohodniškem tempu sem prvi km mal klepetala s Pudgarjem, ki se je ogreval, nakar lepo po mojem do konca. 

Se vrnem nazaj in počakam na tekače kakih 200m nižje. Sem jih mal podražla, k so me spraševali,kolk je še do konca, da je sam še 100 metrčkov, ma, je blo glih enomalček več....pa so me mal kleli, namesto da bi na konc študirali, hihi.

Ko pride mimo mene slavljenka Iris, ki ravno danes praznuje Abrahama, ji seveda tudi zapojem, čeprav že malo zagrljena od navijanja:))

VSE NAJBOLJŠE

Navijanje, škljocanje, okrepčevalnica bogata s sadjem in čajem ter...., druženje,s starimi đombami in pejmo nazaj v dolinco.

Obvezno mimo mojega bivšega Plaza, ki ima krasno novo klop:

Na kmetiji Avin pri Andlovčevih super jota s super klobaso in super domačim kruhom, en kozarček pijače, podelitev in tudi žrebanje nagrad. ( sem dobila eno gartružo) 

Bravo! Še vedno trdim, da je TD Burja daleč pred vsemi, ki s tako malo osebja zorganizira tekmo! In to uspešno!. 

Čestitke vsem! Ob danes prekrasnem vremenu nas je zmagalo vseh  79 odraslih in 30 mladih. 

Na klasiki že kar klasična 15. zmaga Simona Aliča, pred Tomažem Oblakom in Davidom Vogrinom in pri damah zmaga Anje Mikuž, pred Edito Gashi in Mihaelo Tušar. Čestitke!

FOTO ALBUM ( Simon, sorry, ma, greš prehitru, da b te ulovila v aparat:))

GPS STRAVA

P.s. Na Škavnici, prav ob križu, izvemo, da se je naš papež poslovil. Naj počiva v miru. 

VELIKONOČNI - ZIMSKI SNEŽNIK, 20.4.2025

En tavžent vremenskih napovedi sem prej prečekirala!!!! In prav vse so pravle, da bo na Snežniku lejpo vreme. 

Bejžmo, alora...

In sva šla. 

Ma, za drugo leto, pr mej duš, da če se prej ne zrajtam, da je do tja vožnja daljša kokr če grem na konc sveta, da si premislim.... Sam res. Jast ne vem, če se mi še kam tolk vleče vožnja kot do Sviščakov. Ni kwonca, ni kwonca. 

In bolj kot sva se vozila proti gwor, bolj se je vse nejki kisalo. Grrrr. Jast pa v pajkicah do kolen in navadni vetrovki. Bem, če sva že pršla do tuki, bejžva, kej čva druzga.... 

Vso pot brije mrzla burja,  en cejt me zebe v uha, en cejt v nwoge, en cejt sem, en cejt tja, en cejt je mirnu in me kar kuri.... No, ma, sej bo....

Pot do zadnjega odcepa, po urci je to 4,3 km, ko se začne kao 1,3 km ta hudga klanca, meni sploh ni vzpenjajoča. pr mej duš, da sem hodila samo po ravnem. ( ne, saj ni res, ma , meni tak klančič pač ne povzroča kakšnega dihanja. In še prow počasi sva šla.) 

Pri oskrbnikovem avtu se nekaj martram odpret avto, a mi ne uspe. Namreč, hotela sem nesti nekaj malega do vrha. V avtu polhno špeže, a nikakor ga odpret. Pa nič...( kdor še ne ve...vzameš v avtu, kar upaš in neseš na vrh...namesto njih) 

 Se zaženeva v hrib in takoj za nama slišim en par, kako odpira avto. "Oštja, vidiš, njima je pa uspelo..."

 Ma, mi najbrž ne znamo. Jast bi bla slab ropar avtomobilov....:))

Kakor že rečeno, o kakem sončku ne duha ne sluha. Megla, zima, in še enkrat zima... Malo pod kočo celo konkretna zaplata snega... Za zdrsnit dovolj! 

Hitro v kočo. 

Na čaj in zares dobro joto. Še malo počitka in pejva nazaj. 

Čez Srednji Snežnik, da se počekiram v aplikaciji. 

Do Sviščakov in spet nazaj na doooooollllgoooo vožnjo domov. 

Bem, nekaj smo vendarle nardili zase. Vse šteje! 

Jutri pa... v nove-stare borbe. Ups, zmage.:))

Vremenarji!!!! Le kaj vas je treba, če ne uganete vremena????

GPS STRAVA 

RELIVE POSNETEK

PO UTVV LEGIONAR PROGI (14KM) IN OB OBALI, 12.4.-13.4.2025

 V soboto sva pa mahnla po UTVV pisti od Legionarja. Ma, nisva začela na placu v Wajdušni, ampak ob izviru Hublja. Pa da vidimo...

Da se prisopiha na vrh Podrte gore, greš najprej po široki makadamski cesti in potem imaš kaka 2,5 km lepega, konkretnega vzpona. Meni se je dopadu. Ni se mi pa dopadlo prav nič ( sicer ob sevejde krasnih razgledih) potem skoraj 10 km po gori. Buhnedej pogledat v zrak, stalno gledat v tla in se vseglih spotikat ob vse mogoče na poti. No, meni osebno se pot ni dopadla. Zdej, kako je to všeč tekačem, k pa še laufajo, pa...bwo...

Šla sva samo do matere Gorjanke na Predmeji, potem pa dol mimo Podstudenca, kamor je v obzidani jami en lušten studenec...Nisem bla tle še nikoli. Še moj ne, k pa vse z biciklom po gori prečekira....

Ob koritu se napojiva vode in greva nazaj dol kar po stari cesti, k jo je vzel plaz. Tudi prvič, odkar je splazilo. Groza, kaj nardi narava....

RELIVE POSNETEK

STRAVA GPS

24 kilometrčkov bodi dovolj za soboto.

V nedeljo pa sva rekla, da greva do morja, ker bo tam šele popoldne začelo deževati. Tako vremenarji. Jajapajade. Samo parkirala sva na Bonifiki, pa se je uscalo. Začneva hodit pod eno marejlo oba in naenkrat slišim sirene v daljavi... Aja, sej rejs, dans je Istrski maraton. Ja, in ko prideva na tekaško progo,  pole sevejde jast ne morem bit tiho in sem mal krčala in navijala za vse. 

Slikala nisem, ma, ko sem zagledala legendo Reščič Igorja, pa sem hitro en bot škljocnla.

In glej kdo nama teče naproti... Tina Pintar. Ale, hitro še njo poškljocat...

Bravo vsem. 

Meni se ne ljubi več tejkat, ma, niti nič vejca nič. 

Hodim pa rada. To pa ja. Ta vikend sva zmazala glih za en cel maraton kilometrov. Saj, šteje pa vse, a njede???

RELIVE POSNETEK

GPS STRAVA

PEŠ NA SVETO GORO IZ AJDOVŠČINE, 6.4.2025

Dva  tedna pred veliko nočjo je datum rezerviran za tradicionalen pohod  iz Ajdovščine na Sveto goro. 

Tokrat je datum sovpadal tudi s 84. obletnico nemškega napada-bombandiranja na našo nekdanjo prestolnico Beograd. Kam danes svetovne razmere napeljujejo? Naj bo to datum za opomin, naj se to nikoli  več ne zgodi ali datum za strah pred morebitno ponovitvijo? Grwoza....:((

No, pejmo romat za prvi namen in še za mojo Jožico, da čimprej uide iz špitala🙂.

Vremenarji so nekaj plašili s hudo ohladitvijo, dežjem, a pri nas seveda največkrat naredi nekaj po svoje burja, ki nas je spremljala vso pot. In to konkretna! 

Ob 5.45 se mi pri hiši pridruži sosed Danijel in skupaj mahneva do Ceste, kjer četico 40 pohodnikov pričakava ravno na križišču za Vipavski Križ. Ker smo krenili na pot pol ure prej kot druga leta, se je dan šele prebujal, a četica se je do Ceste  s strumnim korakom zagotovo že dodobra prebudila.:)

Skozi Skrilje do Kamenj, kjer nas vsako leto pričakajo kamenjske žene, ki nas postrežejo s kavo, čajem, keksi. Ob kratki molitvi nas požegna še župnik in že hodimo proti Vrtovinu. Povečani še za par pridruženih pohodnikov, med njimi seveda tudi 88 letni (čez dva meseca bo že 89) legendarni Anton Kreševec. 

Burjačna nam kar konkretno premika naša telesca, a korenike se ne damo. 

Do zadnje hiše v doooolgeeeem Vrtovinu bi sama še nekako znala, a ko zavijemo v gozd, po stezah, se pa meni brez vodiča seveda vse sesuje.... Kam? Levo, desno, naprej, nazaj? 

Pa že tolk botov sem bila, pa se še vedno vsakič znova čudim: " Ma, tle pej že nejsmo šli lani??? Jast grem tlele prvič?!  Nad Vitovljami v tem kostanjevem gaju zagotovo še nisem bila!!!"  Ne pa...Japajade, mati. Glih tuki smo šli... To sem pač jast... rekorder v zgubljanju, če sem sama! :)) 

Po 19-ih kilometrih smo že pri domu našega vodiča Vladimirja. Vsako leto nas postreže z domačimi dobrotami in tudi tokrat je seveda tako, Ker bi burja zunaj vse odpihnila, nam je letos zavetje ponudil v sosednji kamniti hiši. Vse smo zmazali! Od super salame, ocvrtih kož, do Tamarinega štrudla! Mljask! In zares en velik HVALA vsem, ki nas tako lepo pocrtate. 

Sedaj počasi sledi najtežji vzpon nad Lijakom. Res je strm in tudi na momente kar nevaren, a smo ga lepo premagali! 

Ker smo šli počasi, sem spotoma nabrala konkreten šop špargljev. Jih je res veliko letos. ( le da jih meni na mojmu hribčku vse drugi poberejo.):)

V Ravnico in sledi samo še asfaltna podlaga.... 

Še prej pa seveda brez ene gasilske ne smemo naprej. 

Križev pot se je pričel ob 14.30 in mi smo prišli na izhodišče glih par minutk prej. 

Z Danijelom sva jo mahnila kar naprej po cesti. 

Na vrhu pa .... prekrasen obrok razgledov na naše pobeljene gore. Krn, Rombon, Triglav.... In na drugi strani do morja. Mljask. Res lepo. 

Pomolit in se zahvalit za vse. In naj se zgodi tudi naslednje leto. 

31 kilometrčkov in 1300m višincev pa že ni kar en mačji kašelj. Zato čestitke prav vsem pohodnikom, ki smo zmazali to lepo pot.

RELIVE POSNETEK

STRAVA GPX

ALBUM FOTO